8. julija leta 1235 je Friderik II. cesar Svetega rimskega cesarstva sprejel določila, ki so urejala razmere s področja prometa in trgovine.
Mitnine oziroma mitnice so kot posebno dajatev poznali že v antiki, poseben pomen pa so dobile v srednjem veku. Pobiranje prometno trgovskih pristojbin je že do 11. stoletja na razne načine prešlo v roke cerkvenih in posvetnih velikašev. Mitnine so tako postale v prvi vrsti donosen vir dohodkov in se v glavnem niso uporabljale za vzdrževanje cest. Kljub temu, da so ceste in pravice v zvezi s prometom spadale med vladarjeve regalije, osrednja oblast v nemškem cesarstvu ni imela ne sredstev ne moči, da bi v obsežni državi gradila ali vzdrževala prometne naprave. Leta 1235 je cesar Friderik II. sprejel določila, ki so urejala razmere s področja prometa in trgovine. Med drugim je bilo zapovedano, da kdor pobira pristojbine, mora vzdrževati poti in mostove ter skrbeti za varnost na svojem ozemlju, da se sme uporabljati le prave deželne ceste in da nihče nima pravice spremstva, razen, če mu je ni podelil cesar. Tako je bila onemogočena sprememba poteka prometnic, ki so postale zelo obstojen prostorski element, ponekod nespremenjen do najnovejše dobe. Stare zakonite mitnice, ki so povezovale promet, so imele velik pomen, saj so ohranjale in utrjevale cestno omrežje – izogibanje mitnicam po raznih obvoznih poteh je bilo strogo prepovedano. Prav leta 1369 na današnji poletni dan je vojvoda Leopold zapovedal odpravo mitnice pri Mirni, ki je vodila tudi do Ljubljane. V vseh mestih so bile mitninske postaje, kjer so trgovci morali plačevati določene pristojbine od prodaje in transporta trgovskega blaga. Z vidika zaščite trga ali mesta pred konkurenco iz tujine so mitnice opravljale vlogo današnje carine. Pobiranje mitnine je upadlo v času Marije Terezije, ko so se trudili dohodke iz mitnin nadomestiti z močno carinsko zaščito. Ena od oblik mitnine, ki je preživela do danes, je cestnina. V Ljubljani so bile najbolj znane na vogalu Kongresnega in Dvornega trga, pri Šarabonu ter na vseh vpadnicah v mesto. V Ljubljani so blagajno deželnega kneza poleg mitnine na kopnem polnili tudi od blaga, ki je potovalo po Ljubljanici.
Listina iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana (FOTO: arnes.si)
