Preskoči na vsebino

1843 – Začetek izdajanja Kmetijskih in rokodelskih novic

5. julija leta 1843 je v Ljubljani dr. Janez Bleiweis izdal prvo številko Kmetijskih in rokodelskih novic, ki so bile dolgo časa edini v slovenskem jeziku pisan list. Slovenski poljudno-strokovni tednik je izhajal od leta 1843 do 1902. Do leta 1852 so izhajale kot tednik; v obdobju 1852-57 dvakrat tedensko in nato spet kot tednik. Do smrti (29.11.1881) jih je urejal Janez Bleiweis. Kot praktik in živinozdravnik je Novicam vtisnil svoj osebnostni pečat. Znan je bil tudi po tem, da je strokovnim in slovstvenim prispevkom kot urednik dodajal kritične pripombe.

Novice so bile najprej namenjene v pomoč kmetom in obrtnikom, vendarle so kmalu našle pot tudi do leposlovja, konservativne politike, kulture in dopisov iz raznih krajev. Kritično so poročale o napredku v svetu in objavljale poučne prispevke za preprostega človeka. Politično naj bi vzgajale slovenskega kmeta ter vodilno posvetno-cerkveno izobraženstvo (nasploh po letu 1848). Sprva je bilo med naročniki največ duhovnikov. V etnoloških krogih je znano, da je bilo v Novicah kar nekaj tovrstnih člankov: poleg Bleiweisa, ki je pisal kmetijske nasvete, je bil namreč tu še Matija Majar z opisi šeg in navad ter Matija Vertovec s spisi o vinogradništvu.

V kulturnem smislu so Kmetijske in rokodelske novice naredile ogromno. Gre za utrditev enotnega slovenskega knjižnega jezika, splošni sprejem gajice in nasploh vsestranski kulturni razvoj slovenskega naroda. Uvedba gajice je omogočala kulturno zbliževanje s Hrvati, Čehi in Slovaki. France Prešeren kakih tesnejših sodelovanj ni razvil, čeprav je v Novicah 1844 izšel Krst pri Savici in 1848 Zdravljica. Nekateri drugi sodelavci Novic so bili Fran Levstik, Janez Trdina, Simon Jenko, Matija Valjavec in Josip Jurčič.

S prihodom Slovenskega naroda (1868) in Slovenca (1873) so izgubile vodilno vlogo v politiki in kulturi, ki se je počasi, a nezadržno začela razdvajati v smeri konservativne in liberalne smeri.

Po Janezu Bleiweisu so v Sloveniji poimenovani ulici v Kranju in od nedavno ponovno tudi v Ljubljani.

Prva številka Kmetijskih in rokodelskih novic, FOTO Wikipedia.

Ostali dogodki na današnji dan:

1936 – Umre Svitoslav Peruzzi

5. julija leta 1936 je v Splitu umrl slovenski kipar in učitelj, italijanskega rodu, Svitoslav Peruzzi. Star je bil le 54 let. Več o njegovem ustvarjanju pa v našem članku Spomenik kranjskim Janezom na Žalah. Svitoslav Peruzzi, FOTO: Wikipedia