12. junija 1869 je v Milanu umrl diplomat in egiptolog Vitez Anton plemeniti Lavrin. Vse od sredine 19. stoletja si je možno v Narodnem muzeju ogledati pravo egipčansko mumijo. Balzamirani ostanki egipčanskega svečenika niso bili najdeni v kakšnem slovenskem arheološkem najdišču, temveč je bilo to del podarjenega gradiva, ki jo je doniral vipavski pravnik Anton Lavrin, ki je bil v diplomatski službi avstrijskega cesarstva. Lavrin je hitro napredoval v zunanji službi habsburške monarhije. Po študiju teologije v Ljubljani in pridobljeni pravni diplomi na Dunaju je zaradi znanja številnih tujih jezikov že leta 1822 postal konzularni upravnik na jugu Italije, nekaj let pozneje pa že avstrijski generalni konzul v Palermu. Vse od leta 1834 pa je opravljal vodjo konzularne službe v Egiptu, v Aleksandriji.
Bil je izredno spreten, zaradi diplomatskega dela ga je odlikoval tako domač avstrijski cesar, kot turški sultan in sam papež. Lavrina pa je tudi privlačila starodavna egipčanska kultura in postal eden največjih zasebnih zbirateljev egipčanskih spomenikov med Slovenci tistega časa. Leta 1846 je tedanjemu Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani daroval okoli 200 staroegiptovskih predmetov, med njimi tudi leseno krsto z mumijo egipčanskega svečenika Isahta iz Karnaka ter balzamirani krokodil.
Anton Lavrin (FOTO: Wikipedia Commons)
