1906 - Rojen Ivan Mrak - Zgodovina na dlani
Preskoči na vsebino

1906 – Rojen Ivan Mrak

30. aprila leta 1906 se je rodil pisatelj, dramatik in esejist Ivan Mrak. Rojen je bil v družino gostilničarja, lastniku gostilne Pri starem Rimljanu na Rimski cesti 4 (danes Gostilna pri Mraku). Že v dijaških letih se je odločil za življenje svobodnega umetnika. Študiral je režijo v Zagrebu, skoraj desetletje pa je preživel v evropskih umetniških središčih (München, Pariz in Praga). Pisal je kratke zgodbe, črtice, dramska dela in eseje. Kot svobodni umetnik je večinoma živel v Ljubljani ter med leti 1938 in 1942 vodil igralsko skupino Mrakovo gledališče. Največji dramski uspeh je dosegel z uprizoritvijo zgodovinske tragedije Marija Tudor leta 1966 na odru ljubljanske Drame. Leto kasneje je za to tragedijo tudi prejel nagrado mesta Ljubljana. Mrak je vestno pisal dnevnik vse od prve svetovne vojne do sedemdesetih let, kjer je opisoval Ljubljano in njeno prebivalstvo.

Ivan Mrak (FOTO: Wikipedia Commons)

Ostali dogodki na današnji dan:

1789 -Priseže George Washington

30. aprila leta 1789 je potekala inavguracija prvega predsednika Združenih držav Amerike. To je z enoglasno odločitvijo postal George Washington. Prisegel je na balkonu Federalne hiše na Wall Streetu v New Yorku. Izvoljen je bil tudi drugič leta 1792, tretji izvolitvi pa se je odrekel. Na položaju predsednika ga je leta 1797 nasledil John Adams,… Nadaljuj z branjem

1967 – Umre Franjo Baš

30. aprila leta 1967 je umrl muzealec, zgodovinar, geograf in etnolog Franjo Baš. Na dunajski in ljubljanski filozofski fakulteti je študiral geografijo in zgodovino. Med prvimi na Slovenskem je povezoval različna humanistična in družboslovna področja, med drugim velja tudi za soutemeljitelja arhivske, muzejske in konservatorske dejavnosti. Že kot študent je sodeloval pri ustanovitvi Geografskega inštituta,… Nadaljuj z branjem

1945 – Adolf Hitler stori samomor

30. aprila leta 1945 je Adolf Hitler v podzemnem bunkerju v Berlinu storil samomor. Star je bil 56 let. Slovenski časopis Jutro je o njegovem “padcu za Nemčijo, boreč se do zadnjega diha proti boljševizmu” poročal tri dni kasneje. O Hitlerjevi domnevni udeležbi na shodu v podporo prvi svetovni vojni si lahko preberete tukaj.