Po vzoru sokolske organizacije, ki je od leta 1863 skrbela za slovensko narodnobuditeljsko delo na področju telesne vzgoje, je v začetku 20. stoletja nastala katoliška telesnovzgojna organizacija Orel.
Njena ustanovitev je tesno povezana s formiranjem političnih strank liberalnega in katoliškega pola ter ostrim kulturnim bojem, ki se je razvil med njima na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Prve Sokolu nenaklonjene ideje je sicer že v začetku devetdesetih let izrazil katoliški škof Anton Mahnič, ki je močno pripomogel k »delitvi duhov« na Slovenskem, vendar pa vsaj za čas do konca stoletja ne moremo reči, da je v katoliškem taboru prišlo do večjega odklonilnega odnosa do Sokola ali do poskusa snovanja lastne telovadne organizacije. Slednja ideja je s sklepom na občnem zboru Slovenske krščansko-socialne zveze (SKSZ) dozorela novembra 1905, ko so katoliški prvaki v prerojenem in hitro rastočem Sokolu dokončno prepoznali orodje svojega liberalnega nasprotnika, na drugi strani pa spoznali nujnost podobnega organiziranega dela med katoliško mladino.
Še pred sklepom so istega leta s katoliško telovadbo že poskusili na Jesenicah, a uradno je mesto prvega med telovadnimi odseki SKSZ dobil odsek v Ljubljani leta 1906. Leto kasneje je nastala Zveza telovadnih odsekov, ki je delovala avtonomno pri SKSZ in je odtlej nekaj let zasedala pomembno mesto v katoliškem prosvetnem delovanju. Leta 1908 je organizacija dobila svoje glasilo Mladost, naslednje leto pa se preimenovala v Zvezo Orlov.
Ob podpori katoliškega aparata in prenesenega strokovnega ter organizacijskega znanja iz Sokola je orlovska organizacija hitro rasla, čeprav sprva precej potihoma. Njena glavna cilja sta bili vzgoja in izobrazba mladih, ki bi se v mladinski organizaciji izoblikovali v dobre bodoče delavce katoliške organizacije, hkrati pa z njo zajeziti vdor liberalizma na podeželje in ustvariti protiutež Sokolu.
Pri razvoju se je organizacija soočala s številnimi (začetniškimi) težavami, od pomanjkanja osnovnih dejavnikov, kot so primerni prostori in vaditelji, do samega razumevanja telesnovzgojne ideje ter dilem (npr. ženska telovadba), ki so sprožale moralne pomisleke. Kljub temu so orli še tik pred prvo svetovno vojno (1913) uspešno priredil velik vseorlovski zlet, ki je dokazal velik napredek v manj kot desetletju obstoja.
dr. Aleš Šafarič
*Prispevek je povzetek članka, ki je objavljen v reviji Kronika, 65, 2017, št. 2. Več o reviji si lahko preberete na njihovi spletni strani kronika.zzds.si, kjer lahko najdete tudi elektronske različice revije starejših letnikov.
