Goriški muzej 27. januarja 2015, ob 20. uri na gradu Kromberk prireja muzejski torkov večer, na katerem bodo predstavil zbornik Pogledi na tolminski punt in čas ob prelomu stoletja.
Avtorji prispevkov: dr. Vasko Simoniti, Žiga Zwitter, Donatella Porcedda, dr. Dragica Čeč, dr. Aleksander.
Uredniki: dr. Dragica Čeč, mag. Aida Škoro Babić, dr. Matevž Košir Panjek, dr. Katja Škrubej, dr. Branko Marušič in mag. Damjana Fortunat Černilogar.
Zgodovinsko društvo za severno Primorsko je skupaj s krovno organizacijo Zvezo zgodovinskih društev Slovenije pripravilo monografijo, ki je posvečena obletnici upora, ki je zajel celotno regijo, katere upravno središče je bila Gorica in kjer so leta 1714 generalno preventivno usmrtili 11 na smrt obsojenih najbolj obremenjenih upornikov, med katerimi so bili tudi vodje upora.
K pripravi novih pogledov na upor na Goriškem se je povabilo različne avtorje, predstavnike različnih generacij zlasti zgodovinarjev. Namen publikacije je osvetliti zelo različne okoliščine, v katerem se je zgodil ta upor, ki je kmalu po tem, ko se je razplamtel, postal državna zadeva in je tistim, ki so kot nevtralni posredniki – člani komisije, sodelovali v razjasnitvi njegovih okoliščin, zagotovil najvišja uradniška mesta na državni ravni. Skozi stoletja spominjanja nanj ni ostal samo grožnja tistim, ki bi se upirali, ampak element, na katerem se je na Goriškem v 19. stoletju rojevala slovenska zavest.
Zaradi pomena in palete vprašanj, ki jih odpira punt, prispevki vsebinsko podpirajo zelo različna področja: dr. Branko Marušič se osredotoča na temo raziskovanj tolminskega punta; mag. Damjana Fortunat Černilogar se posveča umetnosti, ki jo je navdihoval punt; dr. Vasko Simoniti predstavi problem položaja kmeta v času tolminskega punta, pričakovanj in omejitev, ki so jih bili deležni s strani države, plemstva, meščanstva in tudi neposrednega zemljiškega gospoda; dr. Katja Škrubej piše o tem, ali je mogoče, da bi prestol največje politične tvorbe v srednji Evropi – Habsburške monarhije zasedla ženska, da bi oblast ostala v družini; Donatela Porcedda je osvetlila nezadovoljstvo in probleme z vojaki, ki so prišli v Gorico in v deželo, da bi nagnali strah v kosti kmetom in jih z ustrahovanjem prepričali k vdaji; Drago Terpin piše o najpomembnejših dokumentih, ki razkrivajo dogodke tolminskega punta; Žiga Zwitter o okoljskih neprilikah in težavah v času punta in Dragica Čeč o vlogi prostorov in njihove ogroženosti pri odločanju o teži zločinov upornikov. Tolminski punt in dogodki leta 1713 so torej odigrali zelo pomembno vlogo v času konstituiranja slovenske kulturne identitete na Goriškem.
