Dan osvobodilne fronte

vidmarjeva hiša, dan OF, foto Danijel Osmanagić

Spomenik ustanovitvi OF pred hišo Staneta Vidmarja v Ljubljani. Foto: Danijel Osmanagič.

Dan osvobodilne fronte ali Dan OF (danes Dan upora proti okupatorju) je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila.

Na ta dan leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. OF[1] je bila sicer ustanovljena dan prej, 26. aprila 1941, v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank, sokolov in kulturnih delavcev. To so bili Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler (za komunistično partija), Josip Rus (za sokole), Tone Fajfar (za krščanske socialiste), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (za slovenske kulturne delavce).

Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije. Po koncu vojne se je iz organizacije oboroženega odpora spremenila v organizacijo množičnega političnega udejstvovanja. Njena naloga je bila udejanjati politiko Komunistične partije Slovenije (KPS) in oblastnih organov ter organiziranje povojne obnove.

Ko sta minili prvi dve leti povojne obnove, je prišel čas za nove praznike. Božič so še slavili, je pa prezidij ljudske skupščine Slovenije 23. februarja 1948 sprejel zakon, s katerim je izpostavil dan ustanovitve Osvobodilne fronte kot najsvetlejšega in najvišjega izmed vseh slovenskih dni. »Pomeni začetek oboroženega odpora slovenskega ljudstva v boju zoper okupatorja in začetek organiziranja slovenske državnosti[2]

Tudi prvo praznovanje je bilo epohalno. Ni se končalo pri recitacijah, šolskih proslavah, bakladah po mestih, telovadnih akademijah in slavnostnih govorih. V Unionski dvorani v Ljubljani je bil sklican II. kongres Osvobodilne fronte Slovenije, na katerem je sodeloval celoten državni vrh. V tedaj osrednjem časopisu Ljudski pravici z datumom 28. aprila 1948 je bil na prvih treh strani govor, ki ga je imel na kongresu Miha Marinko: »Dragi tovariš Tito! Ob svečani otvoritvi kongresa … pošiljamo Vam, svojemu velikemu učitelju in voditelju tople tovariške pozdrave. V imenu delovnih množic, ki jih na kongresu predstavljamo, se obvezujemo, da bomo vložili vse ustvarjalne sile, trud in delovni elan, da izpolnimo veličastne naloge petletnega plana. Naša OF bo pod vodstvom slavne Komunistične partije postala v še večji meri kot doslej nepremagljiva armada našega delovnega ljudstva. Njegovo enotnost bomo kovali v naporih in v skupnem delu na gradbiščih, na poljih in v tovarnah. V stalni borbi proti ostankom izkoriščevalcev, proti saboterjem, klevetnikom in vojnih hujskačem, v borbi za mir in neodvisnost. Dragi tovariš Tito, zavedamo se, da je bilo mogoče doseči veličastne uspehe v našem dosedanjem delu samo pod Vašim modrim vodstvom in z Vašo stalno pomočjo. Živel naš ljubljeni voditelj in učitelj tovariš Tito!«[3]

Za nekaj let ga izpodrine Dan vstaje

Leta 1951 je ljudska skupščina LR Slovenije sprejela zakon, s katerim je postavila 22. julij za slovenski državni praznik. »22. julija 1941 so se začele na slovenski zemlji prve organizirane partizanske akcije proti fašističnemu okupatorju, ki pomenijo začetek vseljudske revolucije in množične oborožene borbe za osvoboditev slovenskega naroda[4] Tako je 22. julij postal Dan vstaje.

To je bil tudi začetek tihega ukinjanja praznovanja 27. aprila – dneva OF. Leta 1952 je bil 27.april uradno še praznik, ni pa bil več dela prosti dan. Z odlokom 16. januarja 1958 je 27. april kot državni praznik prenehal obstajati. 26. aprila 1968 je na seji Republiške konferenc SZDL Josip Vidmar, ki je bil takrat predsednik akademije znanosti in umetnosti, predlagal, da se ponovno uvede 27. april kot državni praznik. Od septembra 1968 je tako 27. april spet državni praznik.

________________________

[1] Na kongresu Ljudske Fronte Jugoslavije v Beogradu med 5. in 7. avgustom 1945 je OF uradno postala njen sestavni del. Aprila 1953 se je OF preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL) in s tem prenehala obstajati.

[2] UL FLRJ, 12-62/ 11. 2. 1948.

[3] Ljudska pravica, 28. april 1948.

[4] Uradni list LRS, št. 17/51.

Literatura

  • UL FLRJ, 12-62/ 11. 2. 1948.
  • Ljudska pravica, 28. april 1948.
  • Uradni list LRS, št. 17/51.