Ljubljana je prve spomenike vojskovodjam dobila v 19. stoletju. V tem mestu pa sta imela dva generala celo dva lastna spomenika. Prvi od teh je bil znameniti avstrijski feldmaršal, češkega rodu, Josef grof Radetzky, tudi častni meščan Ljubljane.
Radetzky marš
Manj znano je, da mu je Johann Strauss starejši posvetil znamenito koračnico Radetzky marš, ki jo vsakega prvega januarja ob zaključku novoletnega koncerta zaigrajo dunajski filharmoniki.
Najbolj znan vojskovodja v Habsburški monarhiji je bil sorodstveno povezan s Kranjsko, kjer je bil lastnik dvorca Neuhaus v Tržiču in gradu Podturn/Tivoli v Ljubljani. Ko se je feldmaršal pri svojih več kot 80-ih letih odločal za zaključek vojaške kariere, si je za kraj upokojitve izbral prav glavno mesto Kranjske. Mestna občina je tedaj prodajala dvorec Podturn v Tivoliju, a si ga Radetzky ni mogel privoščiti. Zato ga je kupil avstrijski cesar Franc Jožef in ga feldmaršalu leta 1852 predal v dosmrtno uporabo. Radetzky je dvorec preuredil, prav tako tudi dvorni park, ki ga je odprl javnosti.
Radetzky je po smrti dobil dva doprsna kipa, eden je stal pred dvorcem v Tivoliju (1880), kjer so ga po več kot sto letih ponovno postavili leta 2021, drugi pa na Kongresnem trgu (1860). Gre za prva javna spomenika zgodovinski osebnosti v Ljubljani. Z nastankom jugoslovanske države leta 1918 sta oba kipa pristala v muzejskih depojih.
Spomenika dvema Karađorđevićema
Ljubljana pa je v tridesetih letih 20. stoletja dobila dva nova veličastna konjenika, očeta kralja Petra Karađorđevića na stopnicah pred magistratom in sina, jugoslovanskega kralja Aleksandra na mestu, kjer je danes sidro v parku Zvezda. Ko so Italijani okupirali Ljubljano leta 1941, so oba kipa razbili, uničili in delno pretopili.
Spomenik Petru je bil postavljen 6. septembra 1931, deset let po njegovi smrti. Kraljevini SHS je vladal od njenega nastanka 1. decembra 1918 do svoje smrti 16. avgusta 1921. Pobudo za gradnjo je dalo Združenje rezervnih častnikov, sredstva pa so zbrali z veliko nabiralno akcijo. Kip je izdelal priznani slovenski kipar Lojze Dolinar, prostorsko na stopnišče mestne hiše pa ga je umestil arhitekt Jože Plečnik.
Konjeniški kip kralja Aleksandra je skupaj s podstavkom meril nekaj manj kot 11 metrov in bil največji spomenik kralju v državi. Tudi tega je izdelal Dolinar, ki je želel Aleksandra prikazati v dvojni vlogi, kot vojaškega poveljnika iz prve svetovne vojne in kot pravičnega državnika v dobi miru. Stal je zgolj 11 mesecev.
Ljubljana dolga leta brez konjeniškega kipa
Vse do preloma tisočletja Ljubljana ni imela konjeniških spomenikov vojnih herojev in generalov. Šele leta 1999 je Mestna občina Ljubljana postavila kip generala in pesnika Rudolfa Maistra na konju, ki so ga umestili nasproti glavne železniške postaje v podaljšku Kolodvorske ulice. Dobre 3,5 metre visok kip je delo kiparja Jakova Brdarja.
Leto kasneje pa je sledilo obrambno ministrstvo, ki je pred vhodom v stavbo MORS-a za Bežigradom postavilo bronastega Maistra, branitelja slovenske severne meje. Slednjega je ustvaril akademski kipar Boštjan Putrih.