{"id":1487,"date":"2016-04-22T15:13:28","date_gmt":"2016-04-22T13:13:28","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=1487"},"modified":"2018-02-04T15:02:43","modified_gmt":"2018-02-04T14:02:43","slug":"narodna-straza-v-dveh-tednih-preko-slovenije-cetrt-milijona-vojakov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/narodna-straza-v-dveh-tednih-preko-slovenije-cetrt-milijona-vojakov\/","title":{"rendered":"V dveh tednih preko Slovenije \u010detrt milijona vojakov"},"content":{"rendered":"
\"Oklepno<\/a>
Oklepno voja\u0161ko vozilo sokolskih legionarjev. Foto: dlib.si<\/figcaption><\/figure>\n

Izlo\u010ditev Avstro-Ogrske iz prve svetovne vojne je \u010dez slovensko ozemlje, ki je postalo del novonastale Dr\u017eave SHS, pognalo ve\u010d kot \u010detrt milijona vojakov. Slovenske oblasti so ob pomo\u010di vojske in Narodne stra\u017ee prete\u010do nevarnost uspe\u0161no izpeljale.<\/strong><\/p>\n

Na \u010delo slovenske oblasti v Dr\u017eavi SHS je stopila Narodna vlada, ki je preko poverjeni\u0161tva za narodno obrambo vzpostavila in vodila samostojen slovenski voja\u0161ki sistem. Slovenska vojska je konec novembra \u0161tela 12.375 \u010dastnikov in vojakov, vlada pa je razpolagala tudi z 1773 srbskimi \u010dastniki in vojaki, ki so v za\u010detku meseca pri\u0161li iz avstrijskega ujetni\u0161tva.<\/p>\n

Poskrbljeno pa ni bilo le za vojsko, temve\u010d za usklajeno delovanje celotnega obrambnega in varnostnega sistema. Vendar pa so zanj nove oblasti morale poskrbeti pospe\u0161eno v prvih dneh po formiranju dr\u017eave, saj so jo v to prisilile razmere na terenu.<\/p>\n

Pospe\u0161ena izgradnja nacionalno-varnostnega sistema<\/strong><\/h5>\n

Na dan razglasitve Dr\u017eave SHS 29. oktobra 1918 na slovenskem ozemlju vlada \u0161e ni imela svojih oboro\u017eenih sil, nedodelani so bi bili tudi na\u010drti in ukrepi za njihovo ustanovitev. Prebivalstvo in vojaki so bili naveli\u010dani vojne, osamosvojitveno gibanje je bilo deloma naravnano protivojno, misel na vojsko pa je zmanj\u0161evalo tudi zaupanje v Wilsonovo na\u010delo o samoodlo\u010dbi narodov.<\/p>\n

\"manifestacija<\/a>
Manifestacija v Ljubljani ob razglasitvi Dr\u017eave SHS 29. oktobra 1918. Foto: Ilustrirani Slovenec, 28. oktober 1928, str. 1.<\/figcaption><\/figure>\n

Ob tem so bili t.i. slovenski polki, enote, ki so jih ve\u010dinsko sestavljali Slovenci, razporejeni na frontah ali zunaj slovenskega ozemlja. Domov so se odpravili \u0161ele 3. novembra 1918, ko je Avstro-Ogrska z Italijo podpisala premirje, \u010demur je sledil mno\u017ei\u010den umik armade z italijanskega boji\u0161\u010da, hkrati pa v manj\u0161i meri tudi z balkanskega.<\/p>\n

Narodna stra\u017ea v pomo\u010d
\n<\/strong><\/h5>\n

Strah pred umikom, ta je v veliki meri potekal skozi Slovenijo, je zahteval hiter odgovor \u017ee Narodnega sveta, predhodnice Narodne vlade, ki je v ta namen in za zagotavljanje javnega reda in miru ustanovil polvoja\u0161ko organizacijo Narodna bramba (tudi Narodna obrana oziroma Narodna stra\u017ea).<\/p>\n

Prve krajevne skupine so na podlagi avstrijskega predpisa o vzpostavitvi varnostnih stra\u017e za\u010dele nastajati \u017ee pred 29. oktobrom, v naslednjih dneh pa je ob podpori rezervnih \u010dastnikov sledila vzpostavitev celotne mre\u017ee krajevnih Narodnih stra\u017e. Te so sestavljali oddelki prostovoljcev, med katerimi so bili sokoli in orli, \u010dlani istoimenskih telovadnih dru\u0161tev, ki so skupaj z oro\u017eniki skrbeli za javni red in mir v posameznih krajih.<\/p>\n

Z nastankom Narodne vlade je za celoten obrambno-varnostni sistem skrbelo poverjeni\u0161tvo za narodno obrambo, ki je novembra ustanovilo centralni urad Narodne obrane in \u017ee obstoje\u010de brambne organizacije uvrstilo v organizacijo dr\u017eavne obrane.<\/p>\n

Veliko varnostno tveganje<\/strong><\/h5>\n

Kako varno, za vojake in civiliste, prepeljati skozi dr\u017eavo med 250.000 in 300.000 vojakov in jih pri tem nahraniti ter razoro\u017eiti, je bila te\u017eka preizku\u0161nja za celotno slovensko politi\u010dno in voja\u0161ko oblast. Njihov strah je bil velik, o\u010ditno pa so dvomili tudi v sposobnost Narodne stra\u017ee, da uspe\u0161no uresni\u010di zadane naloge, zato so v za\u010detku novembra od Narodnega Vije\u0107a dvakrat zahtevali napotitev hrva\u0161kega voja\u0161tva v Ljubljano. Da je bil dvom v stra\u017ee upravi\u010den, so kasneje potrdili v samem sokolstvu, kjer so opozorili na izkori\u0161\u010danje sokolskega kroja s strani \u00bbraznih brezvestnih ljudi\u00ab.<\/p>\n

Nevarnost pri prehodu vojakov je predstavljala predvsem njegova neorganiziranost, nepripravljenost nekaterih skupin na razoro\u017eitev, razpadla voja\u0161ka oskrba, splo\u0161no pomanjkanje osnovnih dobrin in napeti odnosi med razli\u010dnimi narodnostmi, dotedanjimi sodr\u017eavljani, ki so v novi politi\u010dni situaciji postali nasprotniki.<\/p>\n

Ko je nevarnost pred umikajo\u010do vojsko sredi novembra v glavni meri minila, je vlada razpustila Narodne stra\u017ee, razen v krajih, kjer so te \u0161e bile potrebne. S tem je prehajala v stanje delovanja v mirnodobnih razmerah, v katerem ni bilo ve\u010d prostora za polvoja\u0161ke organizacije, ampak je skrb za varnost pre\u0161la zgolj na oro\u017eni\u0161tvo in voja\u0161tvo.<\/p>\n

V boj za meje<\/strong><\/h5>\n
\"165-1\"<\/a>
Bomba, ki jo je med prvo svetovno vojno na Ljubljano odvrglo italijansko letalo. Foto: Razglednica Milene \u017dnider\u0161i\u010d.<\/figcaption><\/figure>\n

\u010ceprav je dr\u017eava umik uspe\u0161no prestala, je za njim z zahoda \u017ee prihajala nova nevarnost. Za begajo\u010dimi je prodirala italijanska vojska, ki je v skladu z Londonskim sporazumom za\u010dela zasedati obljubljeno ozemlje oziroma demarkacijsko \u010drto celo prestopila. V spopad za meje z dr\u017eavo zmagovalnega tabora se Dr\u017eava SHS ni spustila in je odlo\u010ditev o usodi ozemlja prepustila pari\u0161ki mirovni konferenci oziroma nadaljnjim pogajanjem.<\/p>\n

Druga\u010de pa je nastopila na severni meji, kjer so potekali boji z Avstrijo vse do spomladi 1919, ko je dokon\u010dno razdelitev je dolo\u010dila mirovna konferenca, ki je s pomo\u010djo plebiscita zakoli\u010dila mejo med obema sosedama. V Parizu je bilo tudi dolo\u010dena slovensko-mad\u017earska meja, po kateri je bilo Prekmurje priklju\u010deno matici. Svoj dele\u017e je pri tem odigrala Sokolska legija, v njej pa so poleg sokolov sodelovali tudi orli.<\/p>\n

Viri in literatura:<\/em><\/p>\n