{"id":1530,"date":"2015-11-27T20:34:53","date_gmt":"2015-11-27T19:34:53","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=1530"},"modified":"2018-02-04T15:02:45","modified_gmt":"2018-02-04T14:02:45","slug":"kulturne-sledi-manjsin-v-ljubljani-josip-vancas","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/kulturne-sledi-manjsin-v-ljubljani-josip-vancas\/","title":{"rendered":"Kulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani: Josip Vanca\u0161"},"content":{"rendered":"
\"Josip_Vanca\u0161_wikipedia\"<\/a>
Josip Vanca\u0161. Foto: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n

Rubrika kulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani opisuje osebnosti, ki s svojim delom so ali \u0161e vedno vplivajo na razvoj Ljubljane na podro\u010dju kulture<\/strong>. Tokrat je na vrsti Josip Vanca\u0161.<\/strong><\/p>\n

Josip Vanca\u0161 je bil eden od najpomembnej\u0161ih arhitektov v Avstro-Ogrski v drugi polovici 19. in za\u010detku 20. stoletja. Rodil se je v mestu Sopron na ozemlju dana\u0161nje Mad\u017earske. Ker je ve\u010dino \u017eivljenja pre\u017eivel v Sarajevu in BiH (1883\u20131921), ga \u0161tejemo za sarajevskega arhitekta.<\/p>\n

Z delom pustil pe\u010dat v celotni monarhiji<\/strong><\/h5>\n

Srednjo \u0161olo je kon\u010dal v Zagrebu, \u0161tudiral pa je na Visoki tehni\u010dni \u0161oli na Dunaju (1876\u20131881). Po zaklju\u010dku \u0161tudija se je posvetil preu\u010devanju gotske in renesan\u010dne arhitekture. Leta 1883 se je na poziv bosanske vlade preselil v Sarajevo, kjer je z manj\u0161imi premori pre\u017eivel skoraj 40 let. Kot poslanec bosanskega parlamenta je leta 1911 napisal resolucijo o za\u0161\u010diti spomenikov kulture v BiH.<\/p>\n

Poleg BiH, kjer je dizajniral preko 200 stavb, je ustvarjal tudi v drugih delih avstro-ogrske monarhije, in sicer: v Sloveniji (Ljubljana, Bled), na Hrva\u0161kem (Zagreb, Osijek), Mad\u017earskem (Budimpe\u0161ta) in drugod. Najve\u010d je ustvarjal v secesijskem stilu, kombiniral pa je tudi elemente romanskega, gotskega in renesan\u010dnega stila. Umrl je v Zagrebu, leta 1932, kjer je \u017eivel od leta 1921.<\/p>\n

Popotresna obnova Ljubljane<\/strong><\/h5>\n

Ljubljano je leta 1895 prizadel katastrofalen potres, v katerem je bilo uni\u010denih pribli\u017eno 20 odstotkov stavb v mestu. Po potresu je mesto obiskal cesar Franc Jo\u017eef I. in avstro-ogrske oblasti so se odlo\u010dile, da v Ljubljano napotijo vse najbolj\u0161e arhitekte v monarhiji, ki bodo sodelovali v obnovi mesta (Koch, Fabiani, Sigmundt idr.). Med njimi je tudi bil Josip Vanca\u0161.<\/p>\n

Slednji je na \u010copovi ulici dizajniral Mestno hranilnico (1903\u20131904), ki je zgrajena v secesijskem stilu in je \u0161e danes najve\u010dja pala\u010da v tej ulici, v njej pa se nahaja poslovalnica Nove ljubljanske banke. Fasado krasita kipa, alegoriji trgovine in proizvodnje. Ban\u010dna dvorana v prvem nadstropju je prav tako izdelana v secesijskem stilu. V pritli\u010dju so trgovski lokali, v zgornjih nadstropjih pa stanovanja.<\/p>\n

Avtor najvidnej\u0161ih stavb na Miklo\u0161i\u010devi cesti<\/strong><\/h5>\n

Na Miklo\u0161i\u010devi cesti, ki so jo poleg Vanca\u0161a, urejali \u0161e Maks Fabiani in Ciril Metod Koch je zgradil znameniti Hotel Union (1903\u20131905). Tako notranjost kot zunanjost hotela sta zgrajena v secesijskem slogu. Okrasna stekla oken in vrat ohranjajo originalno okrasje in so posebnost v Evropi. V kompleksu je velika dvorana, namenjena koncertom, kongresom, plesom in drugim prireditvam. Po odprtju je bil Hotel Union nekaj let najve\u010dja zgradba v Ljubljani. Ve\u010d o Hotelu Union si lahko preberete here<\/a>.<\/p>\n