{"id":177,"date":"2015-07-06T16:12:06","date_gmt":"2015-07-06T14:12:06","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=177"},"modified":"2021-09-18T20:42:31","modified_gmt":"2021-09-18T18:42:31","slug":"najvecji-ljubljanski-stadion","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/najvecji-ljubljanski-stadion\/","title":{"rendered":"Najve\u010dji ljubljanski stadion"},"content":{"rendered":"

Leta 1922 je v Ljubljani potekal prvi zlet jugoslovanskega sokolstva, ve\u010dtedenska prireditev, za katero so za Be\u017eigradom zgradili velik in modern stadion. Na njem se je v glavnih dneh zleta nagnetlo tudi po 50.000 nastopajo\u010dih in obiskovalcev.<\/strong><\/p>\n

\"Zahodna<\/a>
Kraljeva tribuna<\/figcaption><\/figure>\n

Sokolstvo (ve\u010d o njegovi zgodovini v spodnjem okvir\u010dku) je telesnokulturno in narodno gibanje med Slovani, ki se je vse od druge polovice 19. stoletja borilo za narodne pravice slovanskih narodov, te\u017eilo k njihovemu napredku kot tudi razvoju vsakega posameznika. Slovenski Sokol je svojo pot za\u010del \u017ee leta 1863 in je v svoji bogati zgodovini nanizal \u0161tevilne uspehe, dolgoletne sanje pa do\u010dakal z ustanovitvijo prve jugoslovanske dr\u017eave. Takrat je postalo del jugoslovanskega sokolstva, ki je ob koncu leta 1921 \u0161telo 361 dru\u0161tev z 38.000 \u010dlani, od tega v Sloveniji 135 dru\u0161tev z 17.300 \u010dlani. Nasploh je bilo sokolstvo v Sloveniji dolgo na vi\u0161ji tehni\u010dni in organizacijski ravni, v Ljubljani pa je bil do leta 1929 tudi sede\u017e Jugoslovanske sokolske zveze. Zato ni naklju\u010dje, da so ravno v Ljubljani priredili prvi zlet jugoslovanskega sokolstva.<\/p>\n

Zleti so bili ve\u010ddnevne prireditve ob pomembnih obletnicah sokolske organizacije, ki so vklju\u010devale mednarodne telovadne tekme, slavnostne sprevode skozi mesto, veselice itd. Na njih se je zbralo vso sokolstvo, vklju\u010dno s \u0161tevil\u010dnimi obiskom sokolov iz drugih slovanskih dru\u0161tev. Jugoslovanski zlet leta 1922 je mo\u010dno presegel vse dotedanje, bil je prava olimpijada jugoslovanskega sokolstva in velik ne le za slovenske in jugoslovanske razmere, temve\u010d tudi evropske. A brez te\u017eav ni \u0161lo.<\/p>\n

Denar zbirali tudi izseljenci v ZDA<\/strong><\/h5>\n

Najve\u010dji zalogaj za organizatorje je bil finan\u010dna konstrukcija, ki so jo postavili na dvomilijonskem kreditu pri ljubljanskih bankah, polmilijonski vladni pomo\u010di in samoprispevku \u010dlanov in podpornikom, med katerimi so bili tudi sokoli iz ZDA. Tudi preko lu\u017ee so namre\u010d slovenski izseljenci ustanavljali sokolstva dru\u0161tva in v njih gojili spomin na nekdanjo domovino. Druga te\u017eava je bila preskrba nastanitev in prehrane za ogromno \u0161tevilo udele\u017eencev in gostov. Kako velika je bila ta \u0161tevilka, je zgovoren podatek, da je samo od 11. do 16. avgusta na ljubljansko \u017eelezni\u0161ko postajo pri\u0161lo in od\u0161lo skupaj 397 vlakov z kar 520.000 potniki, pri \u010demer naj ne bi bilo nobenih zastojev. Logisti\u010den podvig, na katerega bi bili lahko ponosni \u0161e danes.<\/p>\n

\"Lokacija<\/a>
Lokacija stadiona<\/figcaption><\/figure>\n

Gostje so prihajali iz \u0161tevilnih dr\u017eav, tudi neslovanskih, saj je v okviru zleta potekalo sedmo mednarodno telovadno, danes bi rekli gimnasti\u010dno, tekmovanje. Naj\u0161tevil\u010dnej\u0161i sokoli so bili \u010de\u0161ki, nastopili pa so tudi tekmovalci iz Belgije, Francije, Velike Britanije, Luksemburga, Romunije, Rusije, celo Al\u017eirije, ki so jih spremljale delegacije dr\u017eavnih vlad, na \u010delu z jugoslovansko in kraljevo dru\u017eino Kara\u0111or\u0111evi\u0107.<\/p>\n

Za tako prireditev pa je bilo potrebno najti primeren prostor. Ljubljanska sokolska dru\u0161tva so sicer imela nekaj sokolnic oziroma telovadnic, ki pa so bile vse po vrsti zaprtega tipa in absolutno premajhne. Premajhna sta bila tudi sokolsko telovadi\u0161\u010de v Tivoliju, ob bazenu, kjer stoji \u0161e danes in so ga nato za zlet obnovili ter stadion Ilirije, ki je stal poleg pivovarne Union. Edina mo\u017enost je ostala gradnja novega stadiona, pri \u010demer so izbirali med lokacijami v Spodnji \u0160i\u0161ki, na Kodeljevem in za Be\u017eigradom. Zmagala je zadnja opcija in tako je na 300×250 metrov velikem prostoru med dana\u0161njo Linhartovo in Topni\u0161ko ter Zupan\u010di\u010devo jamo (glej zemljevid) v za\u010detku leta 1922 za\u010del rasti nov stadion. Telovadi\u0161\u010de je obsegalo 152×105 metrov, kar je bilo dovolj za proste vaje kar 4.536 telovadcev. Okoli je bil manj\u0161i pas namenjen orodni telovadbi, za njimi pa so stale stoji\u0161\u010da in tribune.<\/p>\n

Pri delu pomagali voja\u0161ki zaporniki<\/strong><\/h5>\n

Zemeljska dela so vodili voja\u0161ki in\u0161truktorji, izvedli pa so jih voja\u0161ki zaporniki s pazniki in akordnimi delavci. Vse je minilo zgolj z eno te\u017ejo delovno nesre\u010do, pa \u0161e ta je bila brez trajnih posledic. Naslednji so bili na vrsti tesarji. Pod vodstvom Ivana Zakotnika, je 250 strokovnih delavcev no\u010d in dan gradilo leseno konstrukcijo, za kar so porabili skupaj 3.000 m2 ali 150 \u017eelezni\u0161kih vagonov raz\u017eaganega lesa in 5.000 kilogramov vijakov, \u017eebljev in spon. Brez huj\u0161ih delovnih nesre\u010d so postavili \u0161tiri tribune. Glavna, zahodna ali kraljeva tribuna je merila 168×15 metrov in je imela 1920 stoji\u0161\u010d, 4432 sede\u017eev, 66 lo\u017e za 400 \u010dastnih gostov in pred tribuno \u0161e dvignjen prostor z 8400 stoji\u0161\u010di. Nasproti nje je stala pribli\u017eno enako velika \u010dlanska tribuna z 7412 stoji\u0161\u010di in 7620 stoji\u0161\u010di pred njo.<\/p>\n

\"Ljubljanski<\/a>
Stadion<\/figcaption><\/figure>\n

Severna in ju\u017ena tribuna sta bili enaki, dimenzij 72×10 metrov, s 1644 stoji\u0161\u010di in 4110 sede\u017ei. Skupaj je bilo tako prostora za skoraj 42.000 gledalcev, \u0161tevilka, ki je \u0161e za dana\u0161nje evropske stadione ve\u010d kot spodobna, za takratno (\u017eal tudi dana\u0161njo) Ljubljano pa nepredstavljiva.<\/p>\n

Za glavno tribuno je potekala 25 metrov \u0161iroka slavnostna cesta z dvema glavnima monumentalnima vhodoma, ki sta bila povezana z blagajnami, pisarnami, okrep\u010devalnico, strani\u0161\u010di in po\u0161tnim ter policijskim uradom. Kot zanimivost, v po\u0161tnem uradu so oddali 1.550 pisem, 28.000 razglednic (\u010de jih kdo ima, se priporo\u010damo), 1.240 brzojavk in opravilo 150 pla\u010danih telefonskih pogovorov. Za ostalimi tribunami so prostor namenili zbiranju telovadcev in v ta namen postavili z dana\u0161njega vidika precej skromno \u0161tevilo garderob, strani\u0161\u010d in umivalnikov. Telovadke so tako imele na voljo le eno strani\u0161\u010de na 100 \u010dlanic, eno \u0161tirimetrsko umivalno korito na 400 \u010dlanic in eno vodovodno pipo na 40 \u010dlanic.<\/p>\n

Lepi uspehi slovenskih tekmovalcev<\/strong><\/h5>\n

Sama prireditev je na stadionu potekala od 23. julija do 15. avgusta in je bila razdeljena na dva predzletna dneva, mednarodno telovadno tekmo in glavne zletne dneve. Predzletna dneva, ki sta bili nekak\u0161ni generalki, sta bila namenjena sokolskemu nara\u0161\u010daju, predstavitvi dija\u0161tva in jugoslovanske vojske.<\/p>\n

Mednarodne tekme se je udele\u017eilo pet nacionalnih telovadnih zvez, tekmovali pa so v prostih vajah na parterju, vajah na orodju, lahkoaltletskih disciplinah in plavanju (na Ljubljanici). Kraljevina SHS, ki so jo pravzaprav predstavljali Slovenci, je zasedla drugo mesto. Odli\u010dne rezultate so slovenski predstavniki dosegli tudi v posami\u010dnih tekmah. V mednarodni telovadni zvezi, ki je nastala leta 1881, je bilo takrat v\u010dlanjenih 14 nacionalnih telovadnih zvez. Slovenska sokolska zveza se je vanjo vklju\u010dila \u017ee pred prvo svetovno vojno, po njej pa je nastopila zdru\u017eena v jugoslovansko vrsto.<\/p>\n

Ljubljanske ulice preplavile mno\u017eice ljudi<\/strong><\/h5>\n
\"Tromostovje\"<\/a>
Tromostovje<\/figcaption><\/figure>\n

Glavni zletni dnevi so potekali od 13. do 15. avgusta, vrhunec pa je bil zadnji dan, ki se je za\u010del z mno\u017ei\u010dnim in veli\u010dastnim sprevodom po Ljubljani. Udele\u017eilo se ga je 4.000 \u010de\u0161kih sokolov in vojakov s prapor\u0161\u010daki in fanfaristi na \u010delu, 10.000 jugoslovanskih sokolov, ruski sokoli in 221 sokolskih konjenikov. Samo mimohod je potekal kar 45 minut in ga je spremljalo navdu\u0161eno ob\u010dinstvo. Skupaj je na ljubljanske ulice pri\u0161lo 100.000 ljudi, kar je ve\u010d kot je imela takratna Ljubljana, 4-krat manj\u0161a od dana\u0161nje, sploh prebivalcev. Mno\u017ei\u010dno obiskana je bila tudi zadnja prireditev na stadionu, ko se je zbralo okoli 50.000 gledalcev in nastopajo\u010dih.<\/p>\n

Te \u0161tevilke pa \u0161e zdale\u010d niso vse; so le vrh ledene gore, pod katero se skriva ve\u010d desetletno trdo, v\u010dasih tudi \u017eivljenjsko nevarno delo ve\u010dih generacij narodnozavednih Slovencev, ki so svoje \u017eivljenje posvetili temu, kar danes velikokrat jemljemo za samoumevno, samostojno slovensko dr\u017eavo in slovenski jezik.<\/p>\n

\n

Kratka zgodovina slovenskega sokolstva<\/em><\/strong><\/p>\n

Sokol je telesnokulturna organizacija, ki se je v drugi polovici 19. stoletja razvila med slovanskimi narodi kot posledica prebujanja nacionalne zavesti med evropskimi narodi. O\u010de sokolstva je \u010ceh Miroslav Tyr\u0161, njegova domovina pa matica, kjer je leta 1862 nastalo prvo sokolsko dru\u0161tvo. \u017de leto pozneje je lo\u010deno, a pod vplivom \u00bbsevernih bratov\u00ab nastal v Ljubljani Ju\u017eni Sokol, ki je zdru\u017eil takratne narodne sile v boj za narodne pravice in razvoj slovenskega naroda. \u010ceprav se je slovensko politi\u010dno prizori\u0161\u010de v naslednjih letih po\u010dasi \u017ee lo\u010devalo na dva tabora, bolj liberalnega in bolj konservativnega, katoli\u0161kega, je Sokol presegal to delitev in bil v pravem pomenu narodno dru\u0161tvo, ki je gojilo razli\u010dne dejavnosti, med njimi tudi telesno vzgojo. Dolgo \u010dasa je bil njihov glavni nasprotnik nem\u0161ki nacionalizem, ki je bil prisoten na dr\u017eavni, de\u017eelni in ob\u010dinski ravni, na podro\u010dju telovadbe pa ga je v Ljubljani utele\u0161al Labaicher Turnverein oziroma turnarji.<\/em><\/p>\n

Na prelomu stoletja se je dru\u017ebenopoliti\u010dni prostor dokon\u010dno razklal, za\u010del se je pravi kulturni boj, ki je zajel tudi telesno kulturo. Sokol, sicer uradno \u0161e vedno odprt do katoli\u010danov, se je dokon\u010dno nagnil na liberalno stran in leta 1906 dobil novega, tokrat slovenskega nasprotnika, katoli\u0161ko telesnovzgojno organizacijo Orel. Oba sta bila vpeta tudi v politi\u010dno in strankarsko me\u0161etarjenje, kar pa ne zmanj\u0161uje njunega pomena za slovenstvo, njihovi \u010dlani pa so se aktivno vklju\u010dili tudi v osamosvojitvene boje po 1. svetovni vojni. Po njej sta svojo pot nadaljevala v jugoslovanskih okvirjih, nadaljevala pa sta tudi z medsebojnim bojem. Dr\u017eavna in kraljeva politika sta predvsem podpirala Sokola, zdru\u017eenega v Jugoslovansko sokolsko zvezo (JSZ), ki je nekako utele\u0161al njene \u017eelje in na\u010drte po jugoslovanizaciji dr\u017eave in prebivalstva.<\/em><\/p>\n

To se je \u0161e o\u010ditneje nadaljevalo po uvedbi kraljeve diktature leta 1929, ko so z zakonom razpu\u0161\u010dene vse telovadne organizacije, ki se niso vklju\u010dile v novonastali Sokol Kraljevine Jugoslavije. Sede\u017e se je preselil v Beograd, starosta organizacije pa je postal prestolonaslednik Peter Kara\u0111or\u0111evi\u0107. V 30-ih letih so v Sokolu sledili notranji boji, ki so ga pripeljali do vklju\u010ditve v Osvobodilno fronto kot enega izmed ustanovnih \u010dlanov, \u010deprav nato med samo vojno sokole sre\u010damo na eni in drugi strani ter tako delijo tragi\u010dno zgodbo ostalih prebivalcev v tej bratomorni vojni.<\/em><\/p>\n<\/div>\n

","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Leta 1922 je v Ljubljani potekal prvi zlet jugoslovanskega sokolstva, ve\u010dtedenska prireditev, za katero so za Be\u017eigradom zgradili velik in modern stadion. Na njem se je v glavnih dneh zleta nagnetlo tudi po 50.000 nastopajo\u010dih in obiskovalcev.<\/p>","protected":false},"author":2,"featured_media":182,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[884,1,3669],"tags":[3,4,5,6,7,8],"class_list":["post-177","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prispevki","category-uncategorized","category-zgodovina-nogometa","tag-bezigrad","tag-gimnastika","tag-sokol","tag-stadion","tag-telovadba","tag-zupanciceva-jama"],"acf":[],"yoast_head":"\nNajve\u010dji ljubljanski stadion - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Leta 1922 je v Ljubljani potekal prvi zlet jugoslovanskega sokolstva, ve\u010dtedenska prireditev, za katero so za Be\u017eigradom zgradili velik in modern stadion.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/najvecji-ljubljanski-stadion\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Najve\u010dji ljubljanski stadion - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Leta 1922 je v Ljubljani potekal prvi zlet jugoslovanskega sokolstva, ve\u010dtedenska prireditev, za katero so za Be\u017eigradom zgradili velik in modern stadion.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/najvecji-ljubljanski-stadion\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2015-07-06T14:12:06+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2021-09-18T18:42:31+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2014\/08\/ljubljanski_stadion_zahodna_kraljeva_tribuna_be\u017eigrad_\u017eupan\u010di\u010deva_jama_linhartova_cesta_Ljubljana_1922_Vladimir_Vilman_Prvi_ljubljanski_stadion_Spomenica.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"800\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"555\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"8 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/najvecji-ljubljanski-stadion\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/najvecji-ljubljanski-stadion\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/786682fed2b5a9ed4f2515e41f107ab9\"},\"headline\":\"Najve\u010dji ljubljanski stadion\",\"datePublished\":\"2015-07-06T14:12:06+00:00\",\"dateModified\":\"2021-09-18T18:42:31+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/najvecji-ljubljanski-stadion\\\/\"},\"wordCount\":1631,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/najvecji-ljubljanski-stadion\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2014\\\/08\\\/ljubljanski_stadion_zahodna_kraljeva_tribuna_be\u017eigrad_\u017eupan\u010di\u010deva_jama_linhartova_cesta_Ljubljana_1922_Vladimir_Vilman_Prvi_ljubljanski_stadion_Spomenica.jpg\",\"keywords\":[\"Be\u017eigrad\",\"gimnastika\",\"sokol\",\"stadion\",\"telovadba\",\"\u017eupan\u010di\u010deva jama\"],\"articleSection\":{\"0\":\"Prispevki\",\"2\":\"Zgodovina nogometa\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/najvecji-ljubljanski-stadion\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/najvecji-ljubljanski-stadion\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/najvecji-ljubljanski-stadion\\\/\",\"name\":\"Najve\u010dji ljubljanski stadion - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/najvecji-ljubljanski-stadion\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/najvecji-ljubljanski-stadion\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2014\\\/08\\\/ljubljanski_stadion_zahodna_kraljeva_tribuna_be\u017eigrad_\u017eupan\u010di\u010deva_jama_linhartova_cesta_Ljubljana_1922_Vladimir_Vilman_Prvi_ljubljanski_stadion_Spomenica.jpg\",\"datePublished\":\"2015-07-06T14:12:06+00:00\",\"dateModified\":\"2021-09-18T18:42:31+00:00\",\"description\":\"Leta 1922 je v Ljubljani potekal prvi zlet jugoslovanskega sokolstva, ve\u010dtedenska prireditev, za katero so za Be\u017eigradom zgradili velik in modern stadion.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/najvecji-ljubljanski-stadion\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/najvecji-ljubljanski-stadion\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/najvecji-ljubljanski-stadion\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2014\\\/08\\\/ljubljanski_stadion_zahodna_kraljeva_tribuna_be\u017eigrad_\u017eupan\u010di\u010deva_jama_linhartova_cesta_Ljubljana_1922_Vladimir_Vilman_Prvi_ljubljanski_stadion_Spomenica.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2014\\\/08\\\/ljubljanski_stadion_zahodna_kraljeva_tribuna_be\u017eigrad_\u017eupan\u010di\u010deva_jama_linhartova_cesta_Ljubljana_1922_Vladimir_Vilman_Prvi_ljubljanski_stadion_Spomenica.jpg\",\"width\":800,\"height\":555,\"caption\":\"Zahodna tribuna stadiona\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/najvecji-ljubljanski-stadion\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Najve\u010dji ljubljanski stadion\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/786682fed2b5a9ed4f2515e41f107ab9\",\"name\":\"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/aa99ee9c75915402e69cf4a17fbcbdf87dd0da3fc4ce9e26ad17a8012cf856f6?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/aa99ee9c75915402e69cf4a17fbcbdf87dd0da3fc4ce9e26ad17a8012cf856f6?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/aa99ee9c75915402e69cf4a17fbcbdf87dd0da3fc4ce9e26ad17a8012cf856f6?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d\"},\"sameAs\":[\"http:\\\/\\\/192.168.64.183:4080\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/aless\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Najve\u010dji ljubljanski stadion - Zgodovina na dlani","description":"Leta 1922 je v Ljubljani potekal prvi zlet jugoslovanskega sokolstva, ve\u010dtedenska prireditev, za katero so za Be\u017eigradom zgradili velik in modern stadion.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/najvecji-ljubljanski-stadion\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Najve\u010dji ljubljanski stadion - Zgodovina na dlani","og_description":"Leta 1922 je v Ljubljani potekal prvi zlet jugoslovanskega sokolstva, ve\u010dtedenska prireditev, za katero so za Be\u017eigradom zgradili velik in modern stadion.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/najvecji-ljubljanski-stadion\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2015-07-06T14:12:06+00:00","article_modified_time":"2021-09-18T18:42:31+00:00","og_image":[{"width":800,"height":555,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2014\/08\/ljubljanski_stadion_zahodna_kraljeva_tribuna_be\u017eigrad_\u017eupan\u010di\u010deva_jama_linhartova_cesta_Ljubljana_1922_Vladimir_Vilman_Prvi_ljubljanski_stadion_Spomenica.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d","twitter_misc":{"Written by":"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d","Est. reading time":"8 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/najvecji-ljubljanski-stadion\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/najvecji-ljubljanski-stadion\/"},"author":{"name":"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/786682fed2b5a9ed4f2515e41f107ab9"},"headline":"Najve\u010dji ljubljanski stadion","datePublished":"2015-07-06T14:12:06+00:00","dateModified":"2021-09-18T18:42:31+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/najvecji-ljubljanski-stadion\/"},"wordCount":1631,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/najvecji-ljubljanski-stadion\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2014\/08\/ljubljanski_stadion_zahodna_kraljeva_tribuna_be\u017eigrad_\u017eupan\u010di\u010deva_jama_linhartova_cesta_Ljubljana_1922_Vladimir_Vilman_Prvi_ljubljanski_stadion_Spomenica.jpg","keywords":["Be\u017eigrad","gimnastika","sokol","stadion","telovadba","\u017eupan\u010di\u010deva jama"],"articleSection":{"0":"Prispevki","2":"Zgodovina nogometa"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/najvecji-ljubljanski-stadion\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/najvecji-ljubljanski-stadion\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/najvecji-ljubljanski-stadion\/","name":"Najve\u010dji ljubljanski stadion - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/najvecji-ljubljanski-stadion\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/najvecji-ljubljanski-stadion\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2014\/08\/ljubljanski_stadion_zahodna_kraljeva_tribuna_be\u017eigrad_\u017eupan\u010di\u010deva_jama_linhartova_cesta_Ljubljana_1922_Vladimir_Vilman_Prvi_ljubljanski_stadion_Spomenica.jpg","datePublished":"2015-07-06T14:12:06+00:00","dateModified":"2021-09-18T18:42:31+00:00","description":"Leta 1922 je v Ljubljani potekal prvi zlet jugoslovanskega sokolstva, ve\u010dtedenska prireditev, za katero so za Be\u017eigradom zgradili velik in modern stadion.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/najvecji-ljubljanski-stadion\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/najvecji-ljubljanski-stadion\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/najvecji-ljubljanski-stadion\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2014\/08\/ljubljanski_stadion_zahodna_kraljeva_tribuna_be\u017eigrad_\u017eupan\u010di\u010deva_jama_linhartova_cesta_Ljubljana_1922_Vladimir_Vilman_Prvi_ljubljanski_stadion_Spomenica.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2014\/08\/ljubljanski_stadion_zahodna_kraljeva_tribuna_be\u017eigrad_\u017eupan\u010di\u010deva_jama_linhartova_cesta_Ljubljana_1922_Vladimir_Vilman_Prvi_ljubljanski_stadion_Spomenica.jpg","width":800,"height":555,"caption":"Zahodna tribuna stadiona"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/najvecji-ljubljanski-stadion\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Najve\u010dji ljubljanski stadion"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/786682fed2b5a9ed4f2515e41f107ab9","name":"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/aa99ee9c75915402e69cf4a17fbcbdf87dd0da3fc4ce9e26ad17a8012cf856f6?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/aa99ee9c75915402e69cf4a17fbcbdf87dd0da3fc4ce9e26ad17a8012cf856f6?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/aa99ee9c75915402e69cf4a17fbcbdf87dd0da3fc4ce9e26ad17a8012cf856f6?s=96&d=mm&r=g","caption":"dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d"},"sameAs":["http:\/\/192.168.64.183:4080"],"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/aless\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=177"}],"version-history":[{"count":24,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7600,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177\/revisions\/7600"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/182"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=177"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=177"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=177"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}