{"id":1917,"date":"2016-10-08T13:10:25","date_gmt":"2016-10-08T11:10:25","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=1917"},"modified":"2018-02-04T15:02:19","modified_gmt":"2018-02-04T14:02:19","slug":"kulturne-sledi-manjsin-v-ljubljani-jakov-brdar","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/kulturne-sledi-manjsin-v-ljubljani-jakov-brdar\/","title":{"rendered":"Kulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani: Jakov Brdar"},"content":{"rendered":"
\"Spomenik<\/a>
Spomenik Jamesu Joyceu na ljubljanski \u017eelezni\u0161ki postaji. Foto: Danijel Osmanagi\u0107.<\/figcaption><\/figure>\n

Rubrika kulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani opisuje osebnosti, ki so svojim delom vplivali na razvoj Ljubljane na podro\u010dju kulture. Tokrat je na vrsti Jakov Brdar.
\n<\/strong><\/p>\n

Jakov Brdar je slovenski kipar, bosansko-hercegovskega rodu. Rodil se je 22. aprila 1949 v mestu Livno, v jugo-zahodnem delu BiH. Po kon\u010dani srednji \u0161oli se je preselil v Slovenijo. Kiparstvo je \u0161tudiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1975 diplomiral, \u0161tiri leta kasneje pa opravil specialisti\u010dni \u0161tudij. Izpopolnjeval se je v Parizu in Berlinu, kjer je postal \u010dlan zveze umetnikov Berufsverband Bildener Kuenstler.<\/p>\n

Ustvarja zgolj s svojimi rokami<\/strong><\/h5>\n

\u010ceprav je osnova njegovega umetni\u0161kega izra\u017eanja glina, ustvarja tudi z drugimi materiali. Pomemben mu je sam postopek izdelave, saj ustvarja zgolj s svojimi rokami. Je avtor mnogih kipov in skulptur na slovenskem prostoru, leta 2002, pa je celo postavil skulpturo \u00bbDveh teles\u00ab<\/em> v italijanskem mestu, Motta di Livenza<\/em>.<\/p>\n

Je eden najuspe\u0161nej\u0161ih in najpopularnej\u0161ih kiparjev moderne dobe v Evropi. Svoj atelje, kjer ustvarja, pa ima v ljubljanskem parku Tivoli. Motivi njegovih del so voja\u0161ki, politi\u010dni, verski\u2026 Povedal je, da vse kar ustvari sprva nastane v njegovi glavi, \u0161ele nato za\u010dne ustvarjati v fizi\u010dni obliki. Motive za svoja dela \u010drpa tudi iz del Botticellija, Rembrandta, Picassa\u2026<\/p>\n

Avtor \u0161tevilnih kipov po Ljubljani<\/strong><\/h5>\n

V Ljubljani je ustvaril ve\u010d del. Najvidnej\u0161i je kip generala Rudolfa Maistra (1999) ob glavnem kolodvoru. Brdar je z blatom in skorajda neukrotljivo glinasto materijo odli\u010dno uporabil predvsem pri modeliranju konja v gibanju. Zanimivo je, da se Brdarjev kip Rudolfa Maistra razlikuje od Putrihove razli\u010dice, ki stoji pred Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije. Kip konja Bo\u0161tjana Putriha, zgrajen leta 2000, stoji mirno na \u0161tirih nogah, medtem ko Brdarjev kar sili po galopu in ima eno nogo visoko v zraku.<\/p>\n