{"id":1978,"date":"2016-11-21T00:01:00","date_gmt":"2016-11-20T23:01:00","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=1978"},"modified":"2018-02-04T15:02:17","modified_gmt":"2018-02-04T14:02:17","slug":"franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/","title":{"rendered":"Franc Jo\u017eef, cesar, ki je pustil velik pe\u010dat"},"content":{"rendered":"
\"33-1_spomenik_franca_jo\u017eefa_ljubljana_miklo\u0161i\u010dev_park_sodnijski_trg_ljubljanski_grad_1911\"<\/a>
Kip cesarja Franca Jo\u017eefa v parku pred sodi\u0161\u010dem v Ljubljani. Foto: razglednica Milene \u017dnider\u0161i\u010d.<\/figcaption><\/figure>\n

Pred natanko sto leti, 21. novembra 1916, je umrl eden najbolj priljubljenih habsbur\u0161kih cesarjev Franc Jo\u017eef. V svoji skoraj 70-letni vladavini je v Ljubljani in drugih slovenskih krajih pustil velik pe\u010dat.<\/strong><\/p>\n

Prvi pomemben dogodek za Ljubljano in Kranjsko se je zgodil septembra 1849, manj kot leto dni po prihodu Franca Jo\u017eefa na oblast. Tedaj je Ljubljana dobila \u017eelezni\u0161ko postajo in \u017eelezni\u0161ko povezavo s prestolnico. To sta \u017ee nekaj let prej dobila Celje in Maribor, osem let kasneje pa je avstrijska ju\u017ena \u017eeleznica dosegla \u0161e Trst.<\/p>\n

Izjemno priljubljen vladar<\/strong><\/h5>\n

Med Slovenci je Franc Jo\u017eef bil izjemno priljubljen. “Njemu vsi narodi zvesto so vdani, a vendar od nas mu zvestej\u0161ega ni,” je leta 1883 ob cesarjevem obisku ob 600-letnici habsbur\u0161ke vladavine na Kranjskem in \u0160tajerskem zapisal slovenski pesnik Simon Gregor\u010di\u010d.<\/p>\n

Slovenski politik Fran \u0160uklje je v svojih spominih cesarjevega obiska v Ljubljani zapisal, da “je leta 1883 v Ljubljani mrgolelo ljudi, ki so, da bi videli in pozdravili Franca Jo\u017eefa I., pri\u0161li iz vse Kranjske”. \u0160uklje je med Slovenci sicer opa\u017eal, da je bila vselej prisotna zmes “hlinjenja in pristnega patriotskega navdu\u0161enja”. A dejstvu, da je bilo med ljudmi veliko “vznesene gore\u010dnosti”, ni mo\u010d ube\u017eati. “Na lastne o\u010di sem videl, kako so na cesti pokleknila kme\u010dka dekleta, ko se je cesar mimo njih peljal v svoji ko\u010diji,” je zapisal v spomine \u0160uklje.<\/p>\n

Franc Jo\u017eef je razumel tudi sloven\u0161\u010dino<\/strong><\/h5>\n
\"77-1_mestna_pehotna_voja\u0161nica_pehotna_voja\u0161nica_Franca_Jo\u017eefa_ljubljana_1903\"<\/a>
Pehotna voja\u0161nica na Metelkovi. Foto: razglednica Milene \u017dnider\u0161i\u010d.<\/figcaption><\/figure>\n

Eden od razlogov zakaj je bil cesar med Slovenci tako priljubljen je bilo verjetno tudi njegovo, vsaj osnovno razumevanje sloven\u0161\u010dine. Cesarju je bilo jasno, da \u0161tevilni Avstro-Ogrsko do\u017eivljajo kot \u00bbje\u010do narodov\u00ab, zaradi tega se je od malega u\u010dil tujih jezikov \u2013 \u010de\u0161kega, poljskega, francoskega, italijanskega, gr\u0161kega.<\/p>\n

Po slovensko naj bi pogosto nagovarjal in pohvalil slovenske vojake. Zastopnikom tr\u017ea\u0161kih Slovencev je sicer na njihov slovenski nagovor leta 1865 raje odgovoril v italijan\u0161\u010dini, pri tem pa pripomnil, da je vse razumel, a mu je te\u017eko govoriti po slovensko.<\/p>\n

Franc Jo\u017eef je bil tudi ljubitelj ene od glavnih slovenskih kulinari\u010dnih specialitet \u2013 Kranjske klobase in je ukazal, da mu jo morajo redno dostavljati iz Kranjske na Dunaj. Zgodba govori, da se je cesar med potovanjem po Kranjski ustavil v eni od lokalnih gostiln in se je prito\u017eil, da je la\u010den. Gostilni\u010dar mu je odgovoril, da nimajo drugega kot \u00bbenih navadnih kranjskih klobas\u00ab. Cesar jo je naro\u010dil in ob prvem gri\u017eljaju navdu\u0161eno izjavil: \u00bbPa saj to ni navadna, to je kranjska klobasa!\u00ab.[1]<\/a><\/p>\n

Pomo\u010d pri obnovi popotresne Ljubljane<\/strong><\/h5>\n

Ljubljano je 14. aprila 1895 prizadel ru\u0161ilen potres, ki je kranjsko prestolnico dodobra pretresel. Po potresu je Kranjsko obiskal cesar in ji obljubil pomo\u010d pri obnovi. To dejanje je upodobil tudi kipar Mirsad Begi\u0107 s kipom Ivana Hribarja, ki v roki dr\u017ei pismo cesarja Franca Jo\u017eefa v katerem mu ta obljublja finan\u010dno pomo\u010d pri prenovi mesta.<\/p>\n

V Ljubljani in na Kranjskem so nato v naslednjih letih delovali eni najbolj\u0161ih tedanjih arhitektov v monarhiji \u2013 Fabiani, Vanca\u0161, Wagner, von Spindler, Zaninovi\u0107, Koch, Sigmund in drugi. V petnajstih letih, od leta 1895 do 1910, je v Ljubljani zraslo kar 436 novih stavb, 655 so jih prezidali, 325. pa so dodali prizidke. Zgradili so \u0161e nove mostove, spomenike, parke, telefone, kanalizacijo itd.<\/p>\n

Obdobje med letoma 1896 in 1910, ki so ga poimenovali tudi \u00bbpreporod Ljubljane\u00ab, pa ni spremenilo samo zunanje mestne podobe, temve\u010d je odsevalo tudi v reformi mestne uprave, zdravstvu, \u0161olstvu, turizmu.<\/p>\n

Jubilejni oziroma zmajski most<\/strong><\/h5>\n
\"Ljubljana_Fran\u010devo_nabre\u017eje_Ljubljanski_grad_Ljubljanica_1916\"<\/a>
Franc Jo\u017eefovo nabre\u017eje. Foto: razglednica Milene \u017dnider\u0161i\u010d.<\/figcaption><\/figure>\n

Ena od najlep\u0161ih stvaritev je bil novi most, ki je povezal Resljevo in Kopitarjevo ulico. Nadomestil je stari Mesarski most, ki je bil uni\u010den v potresu. Jubilejni most, nam danes bolj znan kot Zmajski most, je bil sve\u010dano odprt leta 1901 pod imenom, ki ga je obdr\u017eal do konca I. svetovne vojne, \u00bbFranca Jo\u017eefa I. jubilejni most\u00ab (nem\u0161ko \u00a0Franz Josef I. Jubil\u00e4umsbr\u00fccke). Ime je dobil po \u00bbjubileju\u00ab ob \u0161tirideseti obletnici vladavine Franca Jo\u017eefa. Na stranicah so v ta namen izpisane letnice 1848\u20131888, obletnico pa sta obele\u017eevali tudi spominski plo\u0161\u010di v sloven\u0161\u010dini in nem\u0161\u010dini.<\/p>\n

Jubilejni most pa ni bil edina stvaritev v Ljubljani poimenovana po Francu Jo\u017eefu. Tu so bile \u0161e ulica, bolni\u0161nica, voja\u0161nica, kipi idr., ki so vsi po vrsti zamenjali svoje ime z razpadom dr\u017eave. Cesta Franca Jo\u017eefa je bila julija 1919 preimenovana v Aleksandrovo (od 1946 Cankarjeva cesta), nekdanje Cesarjevo nabre\u017eje pa je postalo Cankarjevo nabre\u017eje.<\/p>\n

Preimenovanja v novi dr\u017eavi<\/strong><\/h5>\n

Cesarjevo ime je po prvi svetovni vojni odpadlo tudi iz poimenovanja dekli\u0161kega liceja na Bleiweisovi, danes Pre\u0161ernovi cesti. Po vojni je bila v tej stavbi najprej voja\u0161ka bolni\u0161nica, potem etnografski muzej, zdaj pa v njej domuje zunanje ministrstvo. Podobno usodo je do\u017eivel Franca Jo\u017eefa I. azil za neozdravljivo bolne na \u0160lajmerjevi ulici, ki je opustil poimenovanje in prenehal delovati. Stavbo je dr\u017eava leta 1923 preuredila v bolnico za \u017eenske bolezni, \u010demur slu\u017ei \u0161e danes.<\/p>\n

Pehotno voja\u0161nico, imenovano tudi Franz Josef Infantriekaserne, na Metelkovi ulici so preimenovali v Kasarno vojvode Mi\u0161i\u0107a. V \u010dasu JLA je postala Voja\u0161nica 4. julija. Danes tam domujejo Etnografski muzej, Muzej sodobne umetnosti in kulturno obmo\u010dje Metelkova mesto.<\/p>\n

\"108-1_Ljubljana_Licej_Mladika_Bleiweisova_cesta_Pre\u0161ernova_cesta_1910\"<\/a>
Mladika. Foto: razglednica Milene \u017dnider\u0161i\u010d.<\/figcaption><\/figure>\n

Pred sodno pala\u010do na tedanjem Slovenskem trgu (dana\u0161njem Miklo\u0161i\u010devem parku) so leta 1908 postavili kip cesarju Francu Jo\u017eefu v zahvalo za njegov obisk po potresu (kipar Svitoslav Peruzzi). Na silvestrsko no\u010d leta 1918 so kip odstranili, na njegov podstavek pa kasneje postavili kip Frana Miklo\u0161i\u010da. Prav tako so odstranili cesarjev kip, ki so ga na gradu postavili med prvo svetovno vojno.<\/p>\n

V Ljubljani hitro \u00bbpospravili\u00ab za priljubljenim cesarjem<\/strong><\/h5>\n

\u0160e tri mesece pred smrtjo, na cesarjev rojstni dan, 18. avgusta 1916, so zastave v slovenskih mestih ponosno vihrale, v Ljubljani pa je bil grad nad mestom razsvetljen in okra\u0161en s podobo cesarskega orla, \u010drkama F. J. in napisom “\u017divijo”.<\/p>\n

Slovensko \u010dasopisje se je ob smrti 21. novembra 1916 nato od njega poslovilo s podrobnimi opisi zadnjih ur pred smrtjo, uradnih pogrebnih obredov in \u0161tevilnih \u017ealnih slovesnosti po vseh slovenskih de\u017eelah. Tri leta kasneje pa v Ljubljani skorajda ve\u010d ni bilo ne duha ne sluha o osebi, ki je na\u0161im krajem vladala skoraj sedem desetletij.<\/p>\n

Razli\u010dni pogledi na vlogo Franca Jo\u017eefa<\/strong><\/h5>\n
\"manifestacija<\/a>
Manifestacija v Ljubljani ob razglasitvi Dr\u017eave SHS 29. oktobra 1918. Foto: Ilustrirani Slovenec, 28. oktober 1928, str. 1.<\/figcaption><\/figure>\n

Tudi sto let po smrti so mnenja o cesarju Francu Jo\u017eefu razdeljena na obmo\u010dju celotne biv\u0161e Avstro-ogrske monarhije. Za nekatere je bil totalitarni vladar \u00bbje\u010de narodov\u00ab in oseba, ki ni imela te\u017eav z zapiranjem in usmrtitvami vseh tistih, ki so ga kritizirali in delovali proti njemu ali dr\u017eavi. Za nekatere je bil mo\u010dan cesar, ki je predstavljal trdnost monarhije in je bil kombinacija konservativnega in modernega voditelja, ki se je znal prilagoditi duhu \u010dasa.<\/p>\n

Posebej pri \u0161tevilnih prebivalcih BiH je danes zelo cenjen, saj je bila pokrajina v \u010dasu Avstro-Ogrske modernizirana in sekularizirana, \u017eivljenje pa bolj\u0161e kot v \u010dasu Osmanskega cesarstva ali Kraljevine SHS. Na drugi strani pa je \u0161e danes, po ve\u010d kot sto letih od sarajevskega atentata, od \u0161tevilnih \u010cehov mogo\u010de sli\u0161ati izjave kot so: \u00bb\u0161e dobro da ste Jugoslovani ustrelili Franca Ferdinanda, to je na koncu privedlo do razpada monarhije in nam je prineslo svobodo\u00ab.<\/p>\n

Je \u010das za obele\u017eje?<\/strong><\/h5>\n

Kljub razli\u010dnim pogledom na Franca Jo\u017eefa in dr\u017eavo, ki jo je predstavljal, pa je dejstvo, da je bil eden od najmo\u010dnej\u0161ih habsbur\u0161kih voditeljev v zgodovini ter eden od simbolov Evrope od druge polovice 19. stoletja do I. svetovne vojne. Cesar ob Mariji Tereziji velja za najbolj priljubljenega habsbur\u0161kega vladarja med Slovenci. Mogo\u010de bi bilo preve\u010d, da bi se po njemu spet za\u010deli imenovati mostovi in ulice, po mojem skromnem mnenju, pa bi si v Ljubljani zaslu\u017eil vsaj spominsko plo\u0161\u010do, katera bi prebivalce slovenske prestolnice spominjala o obisku Ljubljane po potresu leta 1895 in finan\u010dni pomo\u010di, ki jo je zagotovil za njeno obnovo in modernizacijo.<\/p>\n

__________________________<\/p>\n

[1]<\/a> Janez Bogataj, Mojstrovine s kranjsko klobaso.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pred natanko sto leti, 21. novembra 1916, je umrl eden najbolj priljubljenih habsbur\u0161kih cesarjev Franc Jo\u017eef. V svoji skoraj 70-letni vladavini je v Ljubljani in drugih slovenskih krajih pustil velik pe\u010dat.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":1159,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[884,1],"tags":[444,119,690,178,218,573,406,240,294,480,292,401,561],"class_list":["post-1978","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prispevki","category-uncategorized","tag-adolf-wagner","tag-avstro-ogrska","tag-franc-jozef","tag-franc-jozefova-cesta","tag-ivan-hribar","tag-josip-vancas","tag-kip-franca-jozefa","tag-maks-fabiani","tag-mladika","tag-pehotna-vojasnica-franca-jozefa","tag-slovenski-trg","tag-veliki-ljubljanski-potres","tag-zmajski-most"],"acf":[],"yoast_head":"\nFranc Jo\u017eef, cesar, ki je pustil velik pe\u010dat - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Pred sto leti je umrl eden najbolj priljubljenih cesarjev Franc Jo\u017eef. V svoji skoraj 70-letni vladavini je v Ljubljani in drugih krajih pustil velik pe\u010dat.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Franc Jo\u017eef, cesar, ki je pustil velik pe\u010dat - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Pred sto leti je umrl eden najbolj priljubljenih cesarjev Franc Jo\u017eef. V svoji skoraj 70-letni vladavini je v Ljubljani in drugih krajih pustil velik pe\u010dat.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2016-11-20T23:01:00+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2018-02-04T14:02:17+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/08\/40-1_ljubljana_ljubljanski_grad_slovenski_trg_miklo\u0161i\u010dev_park_spomenik_francu_jo\u017eefu_1917.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1920\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1233\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"7 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"Franc Jo\u017eef, cesar, ki je pustil velik pe\u010dat\",\"datePublished\":\"2016-11-20T23:01:00+00:00\",\"dateModified\":\"2018-02-04T14:02:17+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\\\/\"},\"wordCount\":1432,\"commentCount\":1,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/08\\\/40-1_ljubljana_ljubljanski_grad_slovenski_trg_miklo\u0161i\u010dev_park_spomenik_francu_jo\u017eefu_1917.jpg\",\"keywords\":[\"Adolf Wagner\",\"Avstro-Ogrska\",\"Franc Jo\u017eef\",\"franc jo\u017eefova cesta\",\"Ivan Hribar\",\"Josip Vanca\u0161\",\"kip franca jo\u017eefa\",\"Maks Fabiani\",\"Mladika\",\"pehotna voja\u0161nica franca jo\u017eefa\",\"Slovenski trg\",\"veliki ljubljanski potres\",\"Zmajski most\"],\"articleSection\":[\"Prispevki\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\\\/\",\"name\":\"Franc Jo\u017eef, cesar, ki je pustil velik pe\u010dat - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/08\\\/40-1_ljubljana_ljubljanski_grad_slovenski_trg_miklo\u0161i\u010dev_park_spomenik_francu_jo\u017eefu_1917.jpg\",\"datePublished\":\"2016-11-20T23:01:00+00:00\",\"dateModified\":\"2018-02-04T14:02:17+00:00\",\"description\":\"Pred sto leti je umrl eden najbolj priljubljenih cesarjev Franc Jo\u017eef. V svoji skoraj 70-letni vladavini je v Ljubljani in drugih krajih pustil velik pe\u010dat.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/08\\\/40-1_ljubljana_ljubljanski_grad_slovenski_trg_miklo\u0161i\u010dev_park_spomenik_francu_jo\u017eefu_1917.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/08\\\/40-1_ljubljana_ljubljanski_grad_slovenski_trg_miklo\u0161i\u010dev_park_spomenik_francu_jo\u017eefu_1917.jpg\",\"width\":1920,\"height\":1233},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Franc Jo\u017eef, cesar, ki je pustil velik pe\u010dat\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Franc Jo\u017eef, cesar, ki je pustil velik pe\u010dat - Zgodovina na dlani","description":"Pred sto leti je umrl eden najbolj priljubljenih cesarjev Franc Jo\u017eef. V svoji skoraj 70-letni vladavini je v Ljubljani in drugih krajih pustil velik pe\u010dat.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Franc Jo\u017eef, cesar, ki je pustil velik pe\u010dat - Zgodovina na dlani","og_description":"Pred sto leti je umrl eden najbolj priljubljenih cesarjev Franc Jo\u017eef. V svoji skoraj 70-letni vladavini je v Ljubljani in drugih krajih pustil velik pe\u010dat.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2016-11-20T23:01:00+00:00","article_modified_time":"2018-02-04T14:02:17+00:00","og_image":[{"width":1920,"height":1233,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/08\/40-1_ljubljana_ljubljanski_grad_slovenski_trg_miklo\u0161i\u010dev_park_spomenik_francu_jo\u017eefu_1917.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"7 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"Franc Jo\u017eef, cesar, ki je pustil velik pe\u010dat","datePublished":"2016-11-20T23:01:00+00:00","dateModified":"2018-02-04T14:02:17+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/"},"wordCount":1432,"commentCount":1,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/08\/40-1_ljubljana_ljubljanski_grad_slovenski_trg_miklo\u0161i\u010dev_park_spomenik_francu_jo\u017eefu_1917.jpg","keywords":["Adolf Wagner","Avstro-Ogrska","Franc Jo\u017eef","franc jo\u017eefova cesta","Ivan Hribar","Josip Vanca\u0161","kip franca jo\u017eefa","Maks Fabiani","Mladika","pehotna voja\u0161nica franca jo\u017eefa","Slovenski trg","veliki ljubljanski potres","Zmajski most"],"articleSection":["Prispevki"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/","name":"Franc Jo\u017eef, cesar, ki je pustil velik pe\u010dat - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/08\/40-1_ljubljana_ljubljanski_grad_slovenski_trg_miklo\u0161i\u010dev_park_spomenik_francu_jo\u017eefu_1917.jpg","datePublished":"2016-11-20T23:01:00+00:00","dateModified":"2018-02-04T14:02:17+00:00","description":"Pred sto leti je umrl eden najbolj priljubljenih cesarjev Franc Jo\u017eef. V svoji skoraj 70-letni vladavini je v Ljubljani in drugih krajih pustil velik pe\u010dat.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/08\/40-1_ljubljana_ljubljanski_grad_slovenski_trg_miklo\u0161i\u010dev_park_spomenik_francu_jo\u017eefu_1917.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2015\/08\/40-1_ljubljana_ljubljanski_grad_slovenski_trg_miklo\u0161i\u010dev_park_spomenik_francu_jo\u017eefu_1917.jpg","width":1920,"height":1233},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/franc-jozef-cesar-ki-je-pustil-velik-pecat\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Franc Jo\u017eef, cesar, ki je pustil velik pe\u010dat"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1978","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1978"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1978\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1982,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1978\/revisions\/1982"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1159"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1978"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1978"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1978"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}