{"id":2037,"date":"2016-12-22T20:59:59","date_gmt":"2016-12-22T19:59:59","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=2037"},"modified":"2019-04-08T15:35:51","modified_gmt":"2019-04-08T13:35:51","slug":"ko-dedek-mraz-zamenja-miklavza-in-bozic","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/ko-dedek-mraz-zamenja-miklavza-in-bozic\/","title":{"rendered":"Ko dedek Mraz zamenja Miklav\u017ea in bo\u017ei\u010d"},"content":{"rendered":"
\"Novoletno<\/a>
Novoletno okra\u0161ena izlo\u017eba ljubljanske trgovine leta 1931. Ilustracija (1931), letnik 3, \u0161tevilka 1, str. 6.<\/figcaption><\/figure>\n

Ko pomislimo na december, se nam pred o\u010dmi prika\u017eejo zimska idila, dedek Mraz, Miklav\u017e, praznovanje bo\u017ei\u010da in novega leta ter vsesplo\u0161no veselje. Prav tako je bilo tudi po drugi svetovni vojni v Ljubljani, sicer v prvih letih obarvano s pomanjkanjem dobrin, a vedno polno optimizma. Prazni\u010dna podoba decembra pa ni bila tak\u0161na kot jo poznamo danes. \u010cas po vojni je namre\u010d prinesel nove oblike praznovanja pod povr\u0161jem stare vsebine.<\/strong><\/p>\n

V skorajda enem stoletju se je prazni\u010dna pokrajina na Slovenskem korenito spremenila zaradi politi\u010dnih, ekonomskih in dru\u017ebenih transformacij, v zadnjih desetletjih pa tudi zaradi vse tesnej\u0161e vklju\u010denosti v globalne tokove (globalizacija in amerikanizacija). Spremembe ne zadevajo le uradnega prazni\u010dnega koledarja, ki navadno ozna\u010duje dogodke, s katerimi naj bi se identificirala dr\u017eavna skupnost. V socialisti\u010dnem obdobju so bili nekateri verski prazniki s koledarja izbrisani in so znova pridobili polo\u017eaj na njem v posocialisti\u010dnem \u010dasu. Prazniki nenehno zasedajo nova prizori\u0161\u010da, se dotikajo razli\u010dnih generacij in pridobivajo nove pomene na ravni politi\u010dnih, lokalnih, generacijskih in drugih plasteh dru\u017ebene in kulturne identitete, vendar ne za vse enako in enako intenzivno.<\/p>\n

Prazniki so in bodo ideolo\u0161ko pogojeni<\/strong><\/h5>\n

Po drugi svetovni vojni spremenjeni ideolo\u0161ki nazori so v skladu z dru\u017ebeno-ekonomskimi spremembami in tehnolo\u0161kim razvojem vplivali na medsebojne odnose, na \u010dlove\u0161ko do\u017eivljanje okolja, med drugim tudi praznikov. Oblast je s koledarjem, s prazniki, torej s \u010dasovno natan\u010dno dolo\u010deno rutino, posku\u0161ala posegati v \u017eivljenja ljudi in jih usmerjati. Prazniki so bili, in vedno bodo ideolo\u0161ko obarvani. A vendar tradicije in \u010dlovekove biti ni mogo\u010de spreminjati z dekreti.[1]<\/sup><\/a> Partija je posku\u0161ala praznike napolniti z novo ideolo\u0161ko vsebino oziroma pomenom in na ta na\u010din zamenjati stvari, na katere je bilo treba paziti.[2]<\/sup><\/a> Spreminjala se je oblika \u0161eg in navad. Toda vpra\u0161anje je, koliko so se dejansko spremenili prazniki in katere simbole ter elemente je prevzel socialisti\u010dni dru\u017ebeni red iz tradicije in jih pod krinko nove ideologije uporabil za njeno manifestacijo.[3]<\/sup><\/a><\/p>\n

Najpomembnej\u0161e razvojne faze, ki so v povojnem razvoju zaznamovale vsakdanjost in praznike Ljubljane je vodilna politi\u010dna elita, ki je bila usmerjena zelo \u00bbrazsvetljensko<\/em>\u00ab, prav z uvajanjem novih socialisti\u010dnih praznikov in spominskih slovesnosti sku\u0161ala oblikovati novo \u00bburbano<\/em>\u00ab identiteto, ki so po letu 1945 najprej mno\u017ei\u010dno prihajali iz ruralnih obmo\u010dij; najprej najbli\u017ejih va\u0161kih obmo\u010dij, po letu 1960 pa predvsem iz Bosne in Hercegovine, Kosova in drugih nekdanjih \u00bbnerazvitih<\/em>\u00ab republik in pokrajin SFRJ.<\/p>\n

Ti prosvetiteljski nameni politi\u010dnih elit, ki so si \u017eeleli ustvariti skovati \u00bbnovega socialisti\u010dnega \u010dloveka<\/em>\u00ab, so ves \u010das sku\u0161ali povezovati elemente razli\u010dnih folklornih tradicij in novih politi\u010dnih mitov, a so ostajali ve\u010dinoma omejeni na \u0161ole in \u0161olsko mladino in na mo\u0161ke. Mo\u0161ke politi\u010dne elite so namre\u010d imele odlo\u010dilno vlogo v organizaciji dr\u017eavnih ritualov in komemoracij. Na drugi strani pa so \u017eenske ve\u010dinoma ostajale za\u0161\u010ditnice in nosilke starej\u0161ih etni\u010dnih in verskih tradicij, ki so se v varnem zavetju domov in umaknjene od javnosti ohranjale vse do 90. let 20. stoletja, ko so spet postajale bolj javne.<\/p>\n

Nova prazni\u010dna podoba po drugi svetovni vojni<\/strong><\/h5>\n

V obdobju po letu 1945 se je izrazito spremenila prazni\u010dna podoba. Praznovanje cerkvenih praznikov je bilo ukinjeno ali pa prilagojeno novim razmeram (dedek Mraz namesto Bo\u017ei\u010dka, dan mrtvih namesto Vseh svetih). \u00bbOdkar so se komunisti polastili oblasti, so drugega za drugim ukinjali praznike, razen seveda svojih proletarskih<\/em>.\u00ab[4]<\/sup><\/a><\/p>\n

Poleg ustanavljanja novih dr\u017eavnih praznikov socialisti\u010dne Jugoslavije, je ideolo\u0161ka zavesa prekrila tudi predvojna imena vasi, mest, ulic in trgov iz arzenala pomembnih mo\u017e iz mednarodnega delavskega in revolucionarnega gibanja, slovenskih in jugoslovanskih komunistov, padlih partizanskih junakov in slavnih NOB bitkah, novih dr\u017eavnih organizacij ter najpomembnej\u0161ih dr\u017eavotvornih obletnic.<\/p>\n

Veseli december<\/strong><\/h5>\n

Po vojni je oblast na najrazli\u010dnej\u0161e na\u010dine posku\u0161ala posegati v \u017eivljenja ljudi, njihovih dolgoletnih \u0161eg in navad. \u00bbPotem, na zimo prihodnjega leta, je pri\u0161el naslednji, popolnoma nepri\u010dakovan udarec: mama mi je previdno povedala, da letos ne bo Miklav\u017eevega semnja na Kongresnem trgu. Nisem mogel verjeti, saj je bil vendar del leta, tako kakor pride za pomladjo poletje, za njim jesen in tako naprej, tako je pri\u0161el v prvih dneh decembra Miklav\u017eev semenj; brez njega \u017eivljenje ne bi imelo svojega prijaznega, dobrotljivega obraza, v katerega sem v tistem \u010dasu \u0161e verjel \u2013 preden sem mnogo pozneje spet za\u010del verjeti! \u2013 in vanj zaupal, zaupal v njegovo dokon\u010dnost in nespremenljivost, v stalnico tega sveta. Komu je bilo na poti to majhno mesto majhnih ljudi, de\u010dkov s \u0161ibami in koroba\u010di v naro\u010dju in s klicem na ustih, katerega melodijo in \u010disto posebni zvok sem si ohranil v spominu do tegale dni, komu tiste malovredne re\u010di, ki so jih prodajali na stojnicah in so se \u017ee s tem, da so bile del semnja, kakor hostija pri ma\u0161i spremenile v prina\u0161alke skrivnostnega sporo\u010dila, pri\u010dakovanja sre\u010de, ki je bilo sre\u010da sama<\/em>.\u00ab[5]<\/sup><\/a><\/p>\n

\"Sneg<\/a>
Ljubljana 30. decembra 1983. Foto Dragan Arrigler, hrani Fototeka MNZS.<\/figcaption><\/figure>\n

Obi\u010daje obdarovanja je kmalu po vojni obogatil nov \u00bbdobri mo\u017e<\/em>\u00ab, dedek Mraz, oblekli so ga v belo in za njegovo domovanje dolo\u010dili Triglav. Podobo dedka Mraza, sicer vzeta iz sovjetske Rusije za ideolo\u0161ke potrebe, je za slovenske potrebe oblikoval slikar Maksim Gaspari.[6]<\/sup><\/a> Na glavo mu je postavil zna\u010dilno polhovko in ga ogrnil v bel, izvezen pla\u0161\u010d, ki izhaja iz ljudske no\u0161e.[7]<\/sup><\/a> Prav tako so ga Ljubljan\u010dani udoma\u010dili, saj naj bi po eni od variant prihajal kar izpod Krima.[8]<\/sup><\/a><\/p>\n

Praznovanje bo\u017ei\u010da za \u0161tirimi stenami<\/strong><\/h5>\n

Za Bo\u017ei\u010d leta 1945 otrokom ni bilo treba oditi v \u0161olo ne njihovim star\u0161em v slu\u017ebo. Dr\u017eavna politika je postavila jasno mejo lai\u010dnosti in strogo izolirala Cerkev, tako tudi Bo\u017ei\u010d ni bil dr\u017eavni praznik.[9]<\/sup><\/a> \u0160e v letih 1945 in 1946 je \u010dasopisje veliko pisalo o Bo\u017ei\u010du, medtem ko ga leta 1947 ne omenja ve\u010d.[10]<\/sup><\/a> Leta 1953 je bila izdana sprememba uredbe o dela prostih dnevih v Ljudski republiki Sloveniji, ki Bo\u017ei\u010da ni ve\u010d obravnavala kot dela prostega dneva.<\/p>\n

Javno praznovanje novoletne jelke<\/strong><\/h5>\n

Nara\u0161\u010dalo pa je \u0161tevilo javno organiziranih slovesnosti. Prirejene so bile mno\u017ei\u010dne manifestacije, ki naj bi utrjevale zaupanje in vero v novi politi\u010dni red. Silvestrovanje (s praznovanjem novoletne jelke) je postalo politi\u010dno obarvano, praznovanje Bo\u017ei\u010da pa se je popolnoma umaknilo v zasebno sfero. Mestni odbor OF je leta 1947 organiziral praznovanje novoletne jelke na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bila ozna\u010dena kot socialisti\u010dni praznik, pri katerem naj bi se delavci veselili zmag v preteklem letu in hkrati z veseljem vstopili v novo leto petletke.[11]<\/sup><\/a><\/p>\n

Za fasado politi\u010dne ideologije pa so ljudje \u0161e vedno obhajali stari kr\u0161\u010danski praznik, rojstvo Jezusa. Prebivalci Ljubljane so se kot mnogokrat v njeni bogati zgodovini zna\u0161li in na \u010drno po stanovanjskih ve\u017eah na skrivaj kupovali smrekice. Mnogi so po drugi svetovni vojni praznovanja prilagodili spremembam dru\u017ebenopoliti\u010dnega re\u017eima, a so hkrati obdr\u017eali svojo preteklo dedi\u0161\u010dino in tradicijo. To je veljalo predvsem za Bo\u017ei\u010d, ki so ga ljudje \u0161e vedno praznovali, prav tako pa tudi politi\u010dna elita. Praznovanje Bo\u017ei\u010da se je predvsem v mestu v tem \u010dasu dogajalo zelo naskrivaj, ljudje, ki so ga praznovali, pa so bili v nemilosti oblasti, ki ni dopu\u0161\u010dala vidnega prakticiranja religioznih \u010dustev.[12]<\/sup><\/a><\/p>\n

\"Borovo<\/a>
Borovo – novoletna \u010destitka v Delu iz leta 1959.<\/figcaption><\/figure>\n

Komunisti\u010dna ideologija namre\u010d ni bila naklonjena religiji (veri), \u0161e posebno pa je bilo to zna\u010dilno za povojno Slovenijo. Vero je Marx razumel kot opij za ljudstvo\u00a0:\u00a0\u00bbReligiozna beda je izraz dejanske bede in hkrati protest zoper dejansko bedo. Religija je vzdih ogro\u017eene kreature, \u010dustvo brezsr\u010dnega sveta, kot je tudi duh brezdu\u0161nih razmer. Religija je opij ljudstva. Odprava religije kot iluzorne sre\u010de ljudstva je zahteva njegove dejanske sre\u010de<\/em>.\u00ab[13]<\/a>\u00a0Vernikov se sicer ni preganjalo pri nas tako ostro kot v Sovjetski zvezi, vendar ni bilo priporo\u010dljivo v javnosti se izpostavljati ali karkoli omenjati v zvezi z vero.<\/p>\n

Vsak verski praznik je postal delovni dan, za Bo\u017ei\u010d so \u0161olarji celo pisali teste. V kolikor si bil del prosvete, ni bilo smiselno hoditi k ma\u0161i, saj je prihajalo do primerov, ko so u\u010ditelji izgubili slu\u017ebo. V novih delavskih naseljih so redkokdaj postavili novo cerkev. Ker naj bi bil Bo\u017ei\u010d preve\u010d povezan z vero, so \u017eeleli odkrito in prikrito ukiniti Miklav\u017ea in Bo\u017ei\u010d in namesto njiju so uvedli dedka Mraza, ki je delil darila za Novo leto. Oblast je dedka Mraza tako reko\u010d le dodala slavnostnemu vzdu\u0161ju bo\u017ei\u010dno-novoletnega \u010dasa.[14]<\/sup><\/a><\/p>\n

Dedek Mraz \u2013 dobri mo\u017e izpod Krima<\/strong><\/h5>\n

V predsilvestrskem \u010dasu po drugi svetovni vojni so v Ljubljani kro\u017eile razli\u010dne okro\u017enice z natan\u010dnimi navodili za pripravo novega praznika: \u00bbTak dru\u017einski praznik, ki izra\u017ea skrb in ljubezen dru\u017eine do otrok, je v nasprotju z individualisti\u010dnim praznovanjem verskih praznikov (Bo\u017ei\u010d, Miklav\u017e), ki bi ji naj Novoletna jelka nadomesti, ena izmed oblik, s katerimi se krepi \u010dut za skupnost.<\/em>\u00ab[15]<\/sup><\/a><\/p>\n

Posebne pozornosti je bil dele\u017een lik dedka Mraza. Obdariti je moral vse otroke. Na ve\u010d mestih pa je bilo poudarjeno, da smisel in pomen njegovega obstoja nista v obdarovanju: \u00bbPri darovih je potrebno posebno paziti, da se Novoletna jelka ne izrodi v Miklav\u017eevanje<\/em>.\u00ab[16]<\/sup><\/a> praznovanje novega leta in dedka Mraza je po drugi svetovni vojni organizirala sekcija mati in otrok odbora AF\u017d. Prek mater in otrok je oblast propagirala politi\u010dno-kulturni program. Tako so bili otroci pri uvajanju nove \u00bbtradicije<\/em>\u00ab njeni posredniki.[17]<\/sup><\/a><\/p>\n

Praznovanje novoletne jelke<\/strong><\/h5>\n

Mestni odbor Osvobodilne fronte je na primer leta 1947 organiziral praznovanje \u00bbnovoletne jelke<\/em>\u00ab na Kongresnem trgu, kjer je bil v ospredju dedek Mraz, medtem ko se je na ulice in trge vrnila prazni\u010dna okrasitev. \u00bbTeden dni pred silvestrovim so pri\u017egali lu\u010dke, kri\u017ei\u0161\u010da so bila okra\u0161ena s smrekami, po ulicah se je sli\u0161ala glasba iz zvo\u010dnikov na Cankarjevi cesti in Ajdov\u0161\u010dini. Trgovci so prodajali blago v pomo\u017enih pravlji\u010dnih hi\u0161kah, a ljudje so se prito\u017eevali nad izbiro, ki ni bila pestra.<\/em>\u00ab[18]<\/sup><\/a><\/p>\n

Za zabavo je skrbel dedek Mraz s pingvini, sne\u017enimi mo\u017emi, belimi medvedki in zaj\u010dki. V \u0161estdesetih letih, zlatih letih, je dedek Mraz v mesto prijahal na konju. Njegova vloga je bila takrat osrednjega pomena. Poleg \u0161tevilnih prispevkov v \u010dasopisju je to dokazovala tudi okrasitev mesta. Okra\u0161ene in razsvetljene so bile predvsem tiste ulice in ceste, kjer je hodil.[19]<\/sup><\/a><\/p>\n

Silvestrovanje v Ljubljani<\/strong><\/h5>\n

V prvi polovici 20. stoletja je silvestrovanje potekalo v senci praznovanja bo\u017ei\u010dnega ve\u010dera. Po prvi svetovni vojni so se silvestrske prireditve razmahnile v javni prostor, postale popularnej\u0161e in elegantnej\u0161e. Smokingi in svilene obleke pod kristalnimi lestenci Ljubljan\u010dani so v obdobju med obema vojnama novo leto najraje pri\u010dakali na silvestrovanjih v okviru razli\u010dnih dru\u0161tev, v Mestnem in Narodnem domu, tudi v Kazini in Hotelu Union.[20]<\/sup><\/a> \u00bbTo je bil trenutek, ko so na dan pri\u0161li fraki in smokingi, pa svilene obleke in lakasti \u010devlji. V trenutku, ko so se zaprle trgovine, je postalo po ulicah nenavadno \u017eivahno. Ljudje so hiteli domov, hitro pove\u010derjali in se \u0161e hitreje preoblekli<\/em>,\u00ab[21]<\/sup><\/a> razkriva starej\u0161a Ljubljan\u010danka.<\/p>\n

Med drugo svetovno vojno so silvestrske veselice v Ljubljani zamrle. \u00bbBlagodejno notranje \u010dustvo, ki nas je obi\u010dajno pretreslo na pragu novega leta, nam je postalo skoraj neznano<\/em>,\u00ab je avtor prvega januarja 1944 zapisal v Slovencu.[22]<\/sup><\/a><\/p>\n

Po drugi svetovni vojni, zlasti od \u0161estdesetih let naprej, se je pri Ljubljan\u010danih ve\u010dinoma udoma\u010dila formula, ki \u0161e danes velja: Bo\u017ei\u010dni ve\u010der v krogu dru\u017eine, silvestrovanje v dru\u017ebi prijateljev.[23]<\/sup><\/a> \u00bbBli\u017ealo se je novo leto 1952, kar je pomenilo med prijatelji veliko razpravo, kako in kje ga bomo kar najsve\u010danej\u0161e pre\u017eiveli. Po dolgi razpravi smo se odlo\u010dili, da bi se to zgodilo na Gorenjskem v kak\u0161nem hotelu, ne pa kot vedno, v planinski bajti na Konj\u0161\u010dici za Veliko planino<\/em>.\u00ab[24]<\/sup><\/a><\/p>\n

____________________________<\/p>\n

[1]<\/a> Gabri\u010d, Ale\u0161, Bo\u017ei\u010d, Novo leto in ideologij; Le bogate je obdaril, reve\u017ee je vse prevaril\u2026,<\/em> Delo, 23. 11. 1989, str. 20.<\/p>\n

[2]<\/a> Prav tam.<\/p>\n

[3]<\/a> Vodopivec Nina, Sre\u010dno Novo leto!<\/em> V: Silvestrovanje Ljubljan\u010danov v 20. stoletju<\/em>, Katalog ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana, Kulturno-informacijski center Mestnega muzeja Ljubljana, Ljubljana, Mestni muzej, 2002, str. 35.<\/p>\n

[4]<\/a> Sirc, Ljubo, Med Hitlerjem in Titom<\/em>, Dr\u017eavna zalo\u017eba Slovenije, Ljubljana, 1992, str. 372.<\/p>\n

[5]<\/a> Hude\u010dek, Jo\u017ee, Ulice mojega predmestja<\/em>, Karantanija, Ljubljana, 2000, str. 194.<\/p>\n

[6]<\/a> Ovsec, Damjan J., Trije dobri mo\u017eje. Resni\u010dna zgodovina svetega Miklav\u017ea, Bo\u017ei\u010dka in dedka Mraza<\/em>, Kme\u010dki glas, Ljubljana, 2000.<\/p>\n

[7]<\/a> Brdnik, \u017diga, Ko so gospodinje vzpostavile diktaturo<\/em>, Dnevnik, 24. december 2014.<\/p>\n

[8]<\/a> Rebolj, Janja (ur.), Silvestrovanje Ljubljan\u010danov v 20. stoletju<\/em>, katalog ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana, Kulturno-informacijski center Mestnega muzeja Ljubljana, 6. december 2001 – 3.marec 2002, str. 13.<\/p>\n

[9]<\/a> Gabri\u010d, Ale\u0161, Bo\u017ei\u010d, Novo leto in ideologij; Le bogate je obdaril, reve\u017ee je vse prevaril\u2026,<\/em> Delo, 23. 11. 1989, str. 20.<\/p>\n

[10]<\/a> Vodopivec Nina, Sre\u010dno Novo leto!<\/em> V: Silvestrovanje Ljubljan\u010danov v 20. stoletju<\/em>, Katalog ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana, Kulturno-informacijski center Mestnega muzeja Ljubljana, Ljubljana, Mestni muzej, 2002, str. 36.<\/p>\n

[11]<\/a> Gabri\u010d, Ale\u0161, Bo\u017ei\u010d, Novo leto in ideologij; Le bogate je obdaril, reve\u017ee je vse prevaril\u2026,<\/em> Delo, 23. 11. 1989, str. 20.<\/p>\n

[12]<\/a> Prav tam.<\/p>\n

[13]<\/a> Marx, Karl, H kritiki Heglove pravne filozofije<\/em>, Uvod.<\/p>\n

[14]<\/a> Vodopivec Nina, Sre\u010dno Novo leto!<\/em> V: Silvestrovanje Ljubljan\u010danov v 20. stoletju<\/em>, Katalog ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana, Kulturno-informacijski center Mestnega muzeja Ljubljana, Ljubljana, Mestni muzej, 2002, str. 37.<\/p>\n

[15]<\/a> Prav tam, str. 36.<\/p>\n

[16]<\/a> Gabri\u010d, Ale\u0161, Bo\u017ei\u010d, Novo leto in ideologij; Le bogate je obdaril, reve\u017ee je vse prevaril\u2026,<\/em> Delo, 23. 11. 1989, str. 20.<\/p>\n

[17]<\/a> Vodopivec Nina, Sre\u010dno Novo leto!<\/em> V: Silvestrovanje Ljubljan\u010danov v 20. stoletju<\/em>, Katalog ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana, Kulturno-informacijski center Mestnega muzeja Ljubljana, Ljubljana, Mestni muzej, 2002, str. 36.<\/p>\n

[18]<\/a> Rokavec, \u017diva,\u00a0 2000 let Emone: Silvestrovanja v frakih in lakastih \u010devljih<\/em>, Dnevnik, 31. december 2014.<\/p>\n

[19]<\/a> Vodopivec Nina, Sre\u010dno Novo leto!<\/em> V: Silvestrovanje Ljubljan\u010danov v 20. stoletju<\/em>, Katalog ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana, Kulturno-informacijski center Mestnega muzeja Ljubljana, Ljubljana, Mestni muzej, 2002, str. 37.<\/p>\n

[20]<\/a> Rokavec, \u017diva,\u00a0 2000 let Emone: Silvestrovanja v frakih in lakastih \u010devljih<\/em>, Dnevnik, 31. december 2014.<\/p>\n

[21]<\/a> Rebolj, Janja (ur.), Silvestrovanje Ljubljan\u010danov v 20. stoletju<\/em>, katalog ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana, Kulturno-informacijski center Mestnega muzeja Ljubljana, 6. december 2001 – 3.marec 2002, str. 13, str. 12.<\/p>\n

[22]<\/a> Rokavec, \u017diva,\u00a0 2000 let Emone: Silvestrovanja v frakih in lakastih \u010devljih<\/em>, Dnevnik, 31. december 2014.<\/p>\n

[23]<\/a> Rebolj, Janja (ur.), Silvestrovanje Ljubljan\u010danov v 20. stoletju<\/em>, katalog ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana, Kulturno-informacijski center Mestnega muzeja Ljubljana, 6. december 2001 – 3.marec 2002, str. 13, str. 12.<\/p>\n

[24]<\/a> Toma\u017e Weber, 150 zgodb Ljubljan\u010dana (1910 \u2013 2002)<\/em>, samozalo\u017eba, Ljubljana, 2004, str. 170.<\/p>\n

LITERATURA IN VIRI<\/strong><\/em><\/p>\n