{"id":2084,"date":"2017-01-16T19:01:52","date_gmt":"2017-01-16T18:01:52","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=2084"},"modified":"2019-04-08T21:30:33","modified_gmt":"2019-04-08T19:30:33","slug":"delu-cast-in-oblast-ljubljansko-delavstvo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/delu-cast-in-oblast-ljubljansko-delavstvo\/","title":{"rendered":"Delu \u010dast in oblast: ljubljansko delavstvo"},"content":{"rendered":"
\"FS3499_20<\/a>
Otvoritev ceste na Je\u017eici, Ljubljana, 1.10.1946. Foto Milo\u0161 \u0160vabi\u0107, hrani Muzej novej\u0161e zgodovine Slovenije.<\/figcaption><\/figure>\n

Osvoboditev Jugoslavije maja 1945 ozna\u010duje konec druge svetovne vojne v dr\u017eavi, same socialisti\u010dne revolucije pa \u0161e ne. Komunisti\u010dna partija se je \u0161e vedno bojevala za popolno oblast v dr\u017eavi.<\/strong><\/p>\n

S prihodom miru, je bila Partija zmo\u017ena prestrukturirati vire z namenom osredoto\u010danja na dru\u017ebena vpra\u0161anja, \u0161e posebej k stvaritvi novega socialisti\u010dnega \u010dloveka. \u010clani partije in vojna generacija pre\u017eeta s komunisti\u010dno ideologijo so bili pripravljeni na ustvarjenje nove dru\u017ebe in novega sveta, ki vstopa v dru\u017ebeno in politi\u010dno okolje. Za vsako sfero \u017eivljenja (dru\u017ebeno, politi\u010dno in gospodarsko) je bil sovjetski prototip vzet za idealnega.[1]<\/sup><\/a> Pod preobleko modernizacije in kulturnega napredka, je bila jugoslovanska dru\u017eba kme\u010dka in patriarhalna, transformirana v skladu s partijskim programom.<\/p>\n

Hitra modernizacija je bila dogmati\u010dni eksperiment. Reforme so zaobjemale izbolj\u0161ave na podro\u010dju izobra\u017eevanja in zdravstva, izkoreninjenje stare dru\u017ebe in starega na\u010dina \u017eivljenja s pospe\u0161eno industrializacijo, mno\u017ei\u010dnim preseljevanjem, nacionalizacijo in razla\u0161\u010danjem, nasilno kolektivizacijo ter mobilizacijo za delo v tovarnah in boj proti kulakom in razrednim sovra\u017enikom. Kmetijstvo je bilo mo\u010dno zanemarjeno z namenom pospe\u0161ene industrializacije, ki je rezultiralo v dramati\u010dnem kolapsu \u017eivljenjskega standarda. V tem \u010dasu, obdobju velike revolucionarne prevzetnosti, so bili jugoslovanski dr\u017eavljani prisiljeni pomiriti se z rev\u0161\u010dino v zameno za svetlo socialisti\u010dno prihodnost.[2]<\/sup><\/a> Velike sanje in nerealni partijski na\u010drti, brezmilostni ukrepi proti vsem politi\u010dnim nasprotnikom, ki je vklju\u010devalo nadzor in kontrolo, rev\u0161\u010dino in straho ljudi, so poustvarili tako z eksistencialnega vidika kot samega fizi\u010dnega \u010drno atmosfero nesigurnosti vsakdanje realnosti.[3]<\/sup><\/a><\/p>\n

Delavstvo postane z marksisti\u010dno dialektiko vladajo\u010di razred<\/strong><\/h5>\n

Osrednji nosilec ideolo\u0161kega boja v novi socialisti\u010dni jugoslovanski dr\u017eavi in glavni politi\u010dni ter dru\u017ebeni akter postane delavski razred, ki ga je zastopala Komunisti\u010dna partija v vlogi avantgarde. Delavstvo, ki je imelo pred vojno vlogo zgolj v industrijski proizvodnji in gospodarstvu ter bilo s tem povezano s pojmom socialne ogro\u017eenosti in politi\u010dne izklju\u010denosti, postane z nastopom marksisti\u010dne dialektike deklarativno vladajo\u010di dru\u017ebeni razred oziroma sloj.<\/p>\n

Socialisti\u010dna ideologija, ki je delo utemeljevala kot produkcijo v materialnem smislu besede, je oblikovala simbolno in politi\u010dno hierarhijo. Fizi\u010dno delo je imelo ve\u010djo moralno in simbolno vrednost kot intelektualno, industrijsko pa vi\u0161jo pozicijo v vrednostni hierarhiji kot kmetijsko. Pri tem pa ni \u0161lo le za ideolo\u0161ko konstrukcijo. Vrlina je bilo samoodpovedovanje in \u017ertvovanje delovne energije in \u010dasa za skupnost. Ideologija, na kateri je temeljila oblast, je poudarjala socialno enakost in odpravljanje socialnih oziroma premo\u017eenjskih razlik. Vodilo je bila misel, da brez dela ni jela. Delo in njegovi rezultati so bili nizko ovrednoteni in pla\u010devani brez ve\u010djih razlik glede na izobrazbo in delovno mesto. Poglavitno merilo je bila fizi\u010dna te\u017eavnost dela, ki ga je nekdo opravljal. Rudar je bil tako bolj cenjen kot in\u017eenir v rudniku.[4]<\/sup><\/a><\/p>\n

Boj za napredek<\/strong><\/h5>\n

Pri planiranem gospodarstvu v socializmu je bila delovna produktivnost temeljna kategorija, ki je imela hkrati tudi moralni pomen. Pove\u010danje produktivnosti je bilo ozna\u010deno kot politi\u010dno dejanje, kot prispevek delavcev k blaginji socialisti\u010dne dru\u017ebe.[5]<\/sup><\/a> Socialisti\u010dne tovarne so z ekspanzivnim ve\u010danjem \u0161tevila zaposlenih in \u0161irjenjem prostorov uresni\u010devale parole o modernizaciji in napredku. Parole socialisti\u010dnega dela so v socializmu dejansko pomenile fizi\u010dno delo v industriji. Ob koncu \u0161tiridesetih in v petdesetih letih so se klici po boju za napredek prepletali s klici po boju proti reakciji in vse, kar ni bilo politi\u010dno korektno, je bilo ozna\u010deno za reakcijo.<\/p>\n

Ob koncu petdesetih let so se ideolo\u0161ko obarvani prispevki o udarni\u0161kih zmagah in zmagah delovnih kolektivov v \u010dasopisju za\u010deli umikati diskurzu o tehnolo\u0161ki modernizaciji. Kljub temu, da je bila pri tem mi\u0161ljena tehnolo\u0161ka modernizacija po komunisti\u010dnem scenariju, ki je sledila klju\u010dnim politi\u010dnim parolam Napredek, Plan in Partija.[6]<\/sup><\/a><\/p>\n

Delavske ugodnosti<\/strong><\/h5>\n

V uradnem diskurzu in med ljudmi je socialisti\u010dna modernizacija predstavljala predvsem zaposlitev v mehanizirani proizvodnji. Ne glede na to, da so se ljudem socialisti\u010dne ideje s specifi\u010dno terminologijo in slogani zdeli marsikdaj nesmiselni, sme\u0161ni ali so jim celo nasprotovali, so nekatere kljub kritiki ponotranjili: postale so del vsakdanjika ljudi. V tem kontekstu je bila zelo pomembna izku\u0161nja in pravica do polne zaposlitve s pla\u010danim dohodkom (kot tudi pokojnine, zavarovanja z razli\u010dnimi dodatki in za\u0161\u010dita delavcev v primeru nesre\u010d ali bolezni).[7]<\/sup><\/a> Socialisti\u010dna tovarna je imela v \u017eivljenju ljudi pomembno vlogo.[8]<\/sup><\/a> Po drugi strani pa so se vsakdanje delovne prakse povezovale z lokalnimi socialnimi konteksti in proizvajale lastne norme in hierarhije, osvobojene ideolo\u0161ke retorike dr\u017eave.[9]<\/sup><\/a><\/p>\n

Zaposlitev v tovarni je prina\u0161ala tudi druge ugodnosti (zdravstveno, pokojninsko in socialno zavarovanje), kosilo ali malico v menzi, po\u010ditnice v po\u010ditni\u0161kih domovih, stanovanje v delavskem naselju ali kredit pri gradnji stanovanja. Po drugi strani pa je delo tako v preteklosti kot danes \u010dasovno in prostorsko strukturiralo \u017eivljenjski ritem \u010dloveka.[10]<\/sup><\/a> Tovarna je imela zelo veliko vlogo pri strukturiranju \u017eivljenja ljudi, pri oblikovanju skupnosti. Bila je prva, ki je vzpostavljala zdravstvene klinike, organizirala razli\u010dne zdravstvene preglede, gradila stanovanja, infrastrukturo kraja, pomagala ljudem pri nabavi gradbenega materiala, hrane v \u010dasu krize, dejansko je strukturirala skupnost. Prek sindikalnih domov ni organizirala le po\u010ditnic zaposlenih, temve\u010d tudi njihovih dru\u017ein. V tovarni so bile pogosto zaposlene cele generacije iste dru\u017eine, iste rodbine.<\/p>\n

Delovno mesto v tovarni je odigralo pomembno vlogo pri oblikovanju dru\u017ebenih mre\u017e, v dru\u017einskem \u017eivljenju in pri integraciji v skupnost. Poleg organiziranega industrijskega dela in neformalnih dru\u017ebenih mre\u017e ljudi so v socializmu pomensko konstrukcijo \u010dasa sooblikovale konkretne politi\u010dne organizacijske oblike in njihovi ideolo\u0161ki koncepti, na primer sindikati in delavski sveti. Vsakdanje delovne prakse so se povezovale z lokalnimi socialnimi konteksti in proizvajale lastne norme in hierarhije, osvobojene ideolo\u0161ke retorike dr\u017eave.[11]<\/sup><\/a> Delovni prostor v socializmu je pomenil stabilnost; vse\u017eivljenjska zaposlitev je v preteklosti namre\u010d dolo\u010dala \u017eivljenje v enem dru\u017ebenem in kulturnem prostoru.<\/p>\n

Pri tem je treba upo\u0161tevati pomene tak\u0161nih razlag v sodobnem \u010dasu. Formalna zaposlitev pomeni v razli\u010dnih okoli\u0161\u010dinah razli\u010dne stvari; lahko gre za kontrolo nad negotovostjo v prihodnosti, kar je predvsem v sodobnem dru\u017ebenem prostoru klju\u010dnega pomena. Brezposelnost prina\u0161a poleg ekonomske in finan\u010dne tudi druga\u010dne izgube, kot na primer izgubo identitete, statusa in strukturiranja \u010dasa. Brezposelnost je te\u017eka tudi zaradi ob\u010dutka dru\u017ebene nekoristnosti in spremenjenega dnevnega \u017eivljenjskega ritma.[12]<\/sup><\/a> Delo namre\u010d zajema artikuliranje informacij, igranje vlog, simbolno afirmacijo osebnega pomena, procese skupinskih razmejevanj in oblikovanj identitet.<\/p>\n

Socialisti\u010dna tovarna \u2013 osredinjenje vsakdanjika<\/strong><\/h5>\n

V spominu ljudi socialisti\u010dna tovarna ni le delovni prostor, temve\u010d je prostor, kjer so se ljudje zabavali, se med seboj poro\u010dali, si pridobivali izku\u0161nje in se seznanjali z druga\u010dnim na\u010dinom \u017eivljenja. K spoznavanju druga\u010dnega \u017eivljenja so prispevali tudi sindikalni izleti; nekateri so prvi\u010d v \u017eivljenju odpotovali v tujino, se \u0161olali v Vzhodni Nem\u010diji, \u0160vici ali na \u0160vedskem ali pa so prvi\u010d poleteli z letalom v druge jugoslovanske republike. Tovarne so gradile po\u010ditni\u0161ke hi\u0161ice in stanovanjske bloke oziroma naselja, organizirale so izlete, dru\u017eabne dogodke, s po\u010ditni\u0161kimi domovi na morju in v hribih pa so organizirale prosti \u010das zaposlenih in njihovih dru\u017ein. Za marsikoga je bila tovarna mamljiva tudi ali predvsem zaradi re\u0161evanja stanovanjskega vpra\u0161anja. Kar pa ne pomeni, da stanovanjskih problemov ni bilo.<\/p>\n

S tem, da so tovarne skrbele za prosti \u010das zaposlenih, so tudi \u010dasovno strukturirale njihova \u017eivljenja. \u0160tevilne tovarne so z organiziranim varstvom poskrbele za otroke zaposlenih, imele so svoje zelenjavne vrtove, menzo, trgovino, zdravstveno ali zobozdravstveno ambulanto, ponekod pa celo kino. Med odmori in sestanki, predvsem pa pri praznovanjih in drugih prireditvah naj bi se po pripovedovanju starej\u0161ih informatorjev v preteklosti dru\u017eili vsi. \u00bbOd delavcev do u\u010diteljev, doktorjev, direktorjev, vsi smo bili enaki\u2026\u00ab[13]<\/sup><\/a><\/em> Idealizacije nekdanje medsebojne povezanosti se navezujejo na sodobne polo\u017eaje delavke in delavca v socialnem prostoru. Njuna pozicija je v sodobnosti postavljena v druga\u010dno razmerje neenakosti in mo\u010di. Tovarno, o kateri so v\u010dasih delavci govorili kot o \u00bbna\u0161i tovarni<\/em>\u00ab, postavijo v tem primeru v svojo opozicijo. Razmejevanja med mi<\/em> in oni <\/em>se v tak\u0161nem kontekstu pogosto ka\u017eejo v razdelitvi na tovarno<\/em> in delavce<\/em>.<\/p>\n

Svoj polo\u017eaj v dru\u017ebi je Partija posebej krepila s tem, da je svojo oblast predstavljala kot oblast delavskega razreda, ki naj bi jo odra\u017eal predvsem fizi\u010dni delavec. Na\u010drtna propaganda je delavstvu stalno dopovedovala, da je vsak enak drugim in celo predstavnik tistega dela dru\u017ebe, ki je poklican, da prevzame njeno vodstvo. Isto\u010dasno mu je na\u010drtno vcepljala prezir do me\u0161\u010danstva, v katero naj bi spadali bolj ali manj vsi, ki se ne ukvarjajo z neposrednim fizi\u010dnim delom; tudi lastno upravno osebje.[14]<\/sup><\/a><\/p>\n

Z uvedbo nove oblasti, kar je bila posledica revolucije, se je po vojni politi\u010dna vloga in dru\u017ebeni polo\u017eaj takrat imenovanega delavskega razreda, delavstva oziroma zaposlenih, spremenila. Na oblasti je bila komunisti\u010dna stranka, ki je nastopala v njegovem imenu. Delavski razred je bil deklarativno vladajo\u010di in glede na to se je njegov politi\u010dni in dru\u017ebeni polo\u017eaj izbolj\u0161al, gledano skozi \u017eivljenjsko raven pa se vse do sredine petdesetih let dejansko v povpre\u010dju ni bistveno izbolj\u0161al glede na predvojno stanje. V posameznih skupinah je celo krepko padel.[15]<\/sup><\/a> Velik del delavstva je pred partijskim prevzemom oblasti v Ljubljani \u017eivel celo pod gmotnim in socialnim povpre\u010djem, ki ga je sedaj Partija ustvarila, in za ta del delavstva je dvig na to revno povpre\u010dje pomenil celo napredek v dru\u017ebenem polo\u017eaju. \u00bbDosti bolje niso \u017eivele delavske dru\u017eine v predmestjih, saj ra\u010dunamo, da so v povpre\u010dju zaslu\u017eili, nekvalificirani delavci najve\u010d 2,5 dinarja na uro, torej mese\u010dno leta 1935 okoli 600 dinarjev, pri tem pa pomislimo, da je bila prav taka najemnina enega dvoinpolsobnega stanovanja, in to ne v mestnem sredi\u0161\u010du. Da bi bila mera \u0161e bolj polna, so bili zaposleni v veliki ve\u010dini le mo\u0161ki, med njimi pa je vladal alkohol in pijan\u010devanje, kar je obupni polo\u017eaj teh, obi\u010dajno naj\u0161tevilnej\u0161ih dru\u017ein, \u0161e poslab\u0161alo<\/em>.\u00ab[16]<\/sup><\/a><\/p>\n

Izbolj\u0161anje \u017eivljenjskega standarda dru\u017ebene margine<\/strong><\/h5>\n

Dru\u017ebeno-ekonomske spremembe po vojni so omogo\u010dile tistemu delu prebivalstva, ki je pred vojno najslab\u0161e \u017eivel (nekvalificirani fizi\u010dni delavci, slu\u017ekinje, bera\u010di, vajenci \u2013 pravi lumpenproletariat) izbolj\u0161anje \u017eivljenjskega standarda ter postopno izginotje ni\u017ejih socialnih slojev.[17]<\/sup><\/a> \u00bbMno\u017eica bera\u010dev v mestu si ni ve\u010d podajala kljuk, mijavkala po vogalih ali celo umirala po hlevih. Hlapci in dekle so za\u010deli dobivati pokojnine, zdravstvo je postalo dostopno tudi revnim,<\/em>\u00ab[18]<\/sup><\/a> opisuje izbolj\u0161ane razmere Matija Male\u017ei\u010d, predsednik Mestnega ljudskega odbora med letoma 1948 in 1951.<\/p>\n

Predvojno ljubljansko prebivalstvo pa se ni razlikovalo le po dru\u017ebeni strukturi,[19]<\/sup><\/a> temve\u010d so viri socialne neenakosti le\u017eali v razli\u010dni izobrazbi, nacionalni pripadnosti, dru\u017ebenim polo\u017eajem ter posledi\u010dno v razli\u010dnem poklicu in s tem povezanim prihodkom. \u00bbVsepovsod je bilo polno bera\u010dev, zlasti na prometnih krajih in ob nedeljah pred cerkvami. V podobnem polo\u017eaju so bili tudi invalidi prve svetovne vojne in delovni invalidi. Na ulicah tudi ni manjkalo prose\u010dih ciganov. Kriminala za\u010duda ni bilo veliko, policajev, \u010deprav malo\u0161tevilnih smo se bali, bili so popolne avtoritete<\/em>.\u00ab[20]<\/sup><\/a> Znotraj posameznih socialnih slojev so veljali razli\u010dni kriteriji, s katerimi pripadniki posameznih slojev ocenjujejo sebe in druge. Izobrazba, poreklo, dru\u017einsko ozadje in premo\u017eenje so bili pred vojno najpomembnej\u0161i kriterij za vrednotenje dru\u017ebenega statusa.<\/p>\n

Odprava dru\u017ebenih razredov in socialne neenakosti<\/strong><\/h5>\n

Osrednji cilj socialisti\u010dne revolucionarne dru\u017ebene preobrazbe je bila odprava dru\u017ebenih razredov in socialne neenakosti. Uradni\u0161ki in administrativni aparat, ki je pred vojno zaposloval predvsem malo\u0161tevilni srednji sloj, je bil po vojni odprt tudi za ljudi iz delavsko \u2013 kme\u010dkega miljeja. Med nastajajo\u010dim srednjim slojem, ki ga pred vojno skorajda ni bilo, so se razvili novi socialno-razredni ideali, ki bazirajo na gmotnem polo\u017eaju po vzoru predvojnega me\u0161\u010danstva. Nekaterim skupinam (duhov\u0161\u010dina, intelektualci, odvetniki in podjetniki) je padel ugled. Nov in poseben socialni sloj so predstavljali dru\u017ebenopoliti\u010dni delavci. \u00bbNova oblast je za\u010dela spreminjati svet, vsiljevati ljudem njihovo \u00bbsre\u010do\u00ab, delati silo pri imovini, revne na videz zadovoljevati, bogate spravljati v te\u017eave. Vse na hitrico, bolj na povelje, ne s prepri\u010devanjem<\/em>\u00ab[21]<\/sup><\/a> govori kriti\u010dno Male\u017ei\u010d.<\/p>\n

Socialni razvoj po drugi svetovni vojni v Ljubljani je ozna\u010den z dvema procesoma. Prvi je urbanizacija, ki je posledica hitre industrializacije z mo\u010dnim tokom migracije iz pode\u017eelja v industrijska sredi\u0161\u010da in drugo je socialisti\u010dna ureditev dr\u017eave in dru\u017ebe. S spremembo dru\u017ebenega reda se je spremenil dotedanji \u017eivljenjski stil Ljubljan\u010danov. Deagrarizacija in urbanizacija sta vplivali na mestni na\u010din \u017eivljenja in dojemanja mesta.[22]<\/sup><\/a> Spremembe v vrednostnih in dru\u017ebenih normah, ki so posledica socialisti\u010dne revolucije in spremenjenim politi\u010dno-ekonomskim sistemom so bile vidne v zmanj\u0161anju socialnih razlik med prebivalstvom,[23]<\/sup><\/a> saj je bila enakost[24]<\/sup><\/a> med najpomembnej\u0161imi dru\u017ebenimi ideali.[25]<\/sup><\/a><\/p>\n

V socialisti\u010dni dru\u017ebi imajo vrednote dialekti\u010dni odnos glede na socialno-ekonomske interese. Stanovanja, zdravje, izobra\u017eevanje, kulturne dejavnosti in osebni prihodki so na voljo vsem ter po novi egalitarni ideologiji uravnilovke enakomerno porazdeljeni: enakost materialnih pogojev in mo\u017enosti na deklarativni ravni predstavljajo temelj socialisti\u010dne ideologije. Tako razredni interesi opredeljujejo vsebino socialisti\u010dne dru\u017ebe, medtem ko vrednote usmerjajo metodo, smer in duha pri uresni\u010devanju teh interesov. Kljub vseprisotni ideji egalitarizma je bila priznana dolo\u010dena stopnja dru\u017ebenega razslojevanja. Tehni\u010dna in humanisti\u010dna inteligenca, kot tudi umetniki in arhitekti so bili dokaj blizu takratne nove dru\u017ebene elite, ki je bila poosebljena v politi\u010dnem in gospodarskem vrhu. Kljub deklarirani enakopravnosti se je namre\u010d oblikovala nova, socialisti\u010dna elita iz partizanskih vrst in komunisti\u010dnih veljakov, ki je zamenjala predvojno me\u0161\u010dansko kapitalisti\u010dno elito. \u010ceprav so nekateri prihajali iz ni\u017ejih slojev in bili pomanjkljivo izobra\u017eeni, so zasedli najvi\u0161ja mesta v politiki in gospodarstvu.<\/p>\n

Socialisti\u010dna uravnilovka<\/strong><\/h5>\n

Povojna jugoslovanska dru\u017eba se je od samega za\u010detka po zmagi v narodno-osvobodilnem boju in socialisti\u010dni revoluciji, stalno soo\u010dala s \u0161tevilnimi te\u017eavami in borbi tudi v mirnih \u010dasih z namenom vzpostaljanja nove dru\u017ebene ureditve na principih egalitarnosti, legitimiranju nove oblasti, obnove, izgradnje in modernizacije dr\u017eave po socialisti\u010dnem modelu. Prav tako je bila \u00bbstalna potreba<\/em>\u00ab po obra\u010dunavanju s pre\u017eivelimi ostanki reakcionarne in konservativne preteklosti in vplivu drugih politi\u010dnih sil, ki so grozila ru\u0161itev \u00bbedinstvene, slo\u017ene in homogene skupnosti bratskih narodov usmerjene k bogatemu, pravi\u010dnemu in stabilnemu dru\u017ebenem sistemu enakih posameznikov.<\/em>\u00ab[26]<\/sup><\/a><\/p>\n

Kadar se egalitarizem[27]<\/sup><\/a> nana\u0161a na distribucijo dru\u017ebenih polo\u017eajev (to je enakost mo\u017enosti), ga lahko poimenujemo enostavni egalitarizem, kadar pa je vpra\u0161anje alokacije nagrad, potem govorimo o radikalnem egalitarizmu. Glavna ideja radikalnega egalitarizma je, da nih\u010de ne more dobiti ve\u010d od tistega, ki ima najmanj. Popularni naziv ime tega pojma je uravnilovka (izraz, ki si ga je menda izmislil Stalin). Karl Marx egalitarizem ironi\u010dno imenuje komunizem reve\u017eev. Obstajata dve razse\u017enosti radikalnega egalitarizma: 1) teorija enakih \u017eelodcev<\/em> in 2) intelektualna uravnilovka<\/em>. Korenine in izvor teh vrednot i\u0161\u010demo v temelju agrarne dru\u017ebe (v periodni prerazporeditvi skupne kmetijske zemlje v va\u0161ki skupnosti). Socialno-ekonomske korenine so v socialisti\u010dnemu kolektivizmu: uravnilovka je bila prisotna v vseh socialisti\u010dnih dru\u017ebah.<\/p>\n

V socialisti\u010dnem sistemu je bilo stalno zavezni\u0161tvo med politokracijo in delavstvom, v katerem je politokracija zagotavljala dolo\u010dene privilegije delavstvu (socialno-ekonomska varnost, varnost na delovnem mestu – lastni\u0161tvo delavca na delovnem mestu, zagotovljen minimalni dohodek), delavski razred pa je v funkciji zgodovinskega subjekta legitimiral politi\u010dno elito ter ji prepu\u0161\u010dal upravljanje dru\u017ebe po lastnih ideolo\u0161kih na\u010delih. Na globalni dru\u017ebeni ravni je bila glavna vrednota radikalni egalitarizem. To je bila  filozofija, ki izena\u010duje ljudi navzdol. V gospodarskem \u017eivljenju je bila  t.i. teorija enakega \u017eelodca<\/em> (izravnava) in intelektualne uravnilovke oziroma teorije enakih spodobnosti. Enakost je bila za re\u017eim ena temeljnih osnov njegove domnevne legitimnosti. Zagotavljanje enakosti je bilo obramba proti vsem pojavom vi\u0161jih mo\u010di, ki bi presegala \u0161e sprejemljivo razli\u010dnost za obstoje\u010do oblast. Pojav kakr\u0161nikoli elit je bil za oblast neposreden napad na njen monopol, ker je popolna izena\u010denost vseh njenih podanikov temelj, na katerem oblast sploh lahko obstoji. Ta izena\u010denost je izena\u010denost v popolni nemo\u010di in popolni odvisnosti slehernega dr\u017eavljana od absolutne partijske oblasti. Prav vsi obra\u010duni z dejanskimi ali samo nami\u0161ljenimi nasprotniki dobijo oznako dr\u017eavnih  posegov zoper nasprotnike enakosti in pravi\u010dnosti, ki jo uveljavlja oblast.[28]<\/sup><\/a><\/p>\n

Diktatura proletariata<\/strong><\/h5>\n

Idejna osnova socialisti\u010dne dru\u017ebe, kot jo je izoblikoval Lenin, je utemeljena ravno na diktaturi proletariata, na njegovi mo\u010di, da si tudi s fizi\u010dno silo podreja vso dru\u017ebo. Fizi\u010dna prisila pa je sposobna podrejati si samo dru\u017ebo, temelje\u010do na najpreprostej\u0161i delitvi dela. Taka dru\u017eba pa ni obstajala niti ob sovjetski revoluciji in \u0161e manj v Jugoslaviji, ko je partija prevzela oblast.[29]<\/sup><\/a> Vpra\u0161anje enakosti v slovenski preteklosti kot filozofski in eti\u010dni problem ni bilo dele\u017eno posebne pozornosti niti ni bilo izpostavljeno kot prakti\u010dni politi\u010dni cilj,[30]<\/sup><\/a> saj enakost ni bila dele\u017ena posebne pozornosti niti v odnosu do dru\u017ebene enakosti znotraj naroda.[31]<\/sup><\/a> Dolo\u010deno obliko dru\u017ebene enakosti kot socialno zahtevo je posredovala in po svoje uresi\u010devala \u0161ele Partija, ko je prevzela oblast.<\/p>\n

Ta enakost ni bila zami\u0161ljena kot enakost v mo\u017enostih \u010dlovekovega uveljavljanja svoje osebnosti in razvijanja ustvarjalnih sposobnosti, ampak le kot funkcija v na\u010drtu komunisti\u010dne partije za ustvaritev t.i. brezrazderne dru\u017ebe. Izhaja iz komunisti\u010dne dogme, da je kapitalisti\u010dna dru\u017eba razdeljenja na razred malo\u0161tevilnih lastnikov kapitala, ki izkori\u0161\u010dajo prete\u017eno ve\u010dino delovnih ljudi, ki v tekmi z njimi nimajo drugega kot delo svojih rok. Zato je treba kapitalistom, \u010de ne gre druga\u010de tudi nasilno, odvzeti lastnino in jo predati dr\u017eavi, ki jo bo upravljala kot skupno lastnino vseh dr\u017eavljanov v njihovo skupno korist. To naj bi bila temeljna ideja enakosti. Vendar je ta enakost v negativnem razmerju do dr\u017eave: nih\u010de nima sredstev za proizvodnjo, za lastno pre\u017eivljanje, pre\u017eivetje vseh je neposredno odvisno od dr\u017eave. Vsa dru\u017ebena mo\u010d je osredoto\u010dena v njenih rokah. Vzpostavljena je dotlej \u0161e nikoli dose\u017eena enakost vsega prebivalstva: v brezmo\u010dnosti in odvisnosti od dr\u017eave, hkrati s tem pa nova neenakost med navadnim dr\u017eavljanom in nosilci odlo\u010danja v vrhu dr\u017eave.[32]<\/sup><\/a><\/p>\n

Komunisti\u010dna enakost je v temelju druga\u010dna kot enakost v kapitalisti\u010dni dru\u017ebi formalne enakosti. Predvsem je enakost zo\u017eena na izjemno ozko strukturo partijske oblasti. Novemu enopartijskemu sistemu ustreza tudi struktura dru\u017ebe, ki jo je za svoje potrebe ustvaril komunisti\u010dni re\u017eim, kar pa je v popolnem nasprotju s strukturo dru\u017ebe, na kateri temelji demokrati\u010dna ureditev.[33]<\/sup><\/a> \u010ce je hotel komunisti\u010dni re\u017eim ustvariti umetno dru\u017ebo popolne enakosti, je seveda moral poru\u0161iti celotno strukturo dru\u017ebe, kakr\u0161na je bila pred prevzemom njegove oblasti, in jo spremeniti v brezobli\u010dno maso atomiziranih posameznikov brez sleherne dru\u017ebene mo\u010di; ta je bila vsa osredoto\u010dena v politi\u010dnem sistemu, ki ga je predstavljala Komunisti\u010dna partija.[34]<\/sup><\/a> Popolna brezmo\u010dnost slehernega posameznika naj bi bil pogoj za izgradnjo komunisti\u010dne dru\u017ebe, zato je bilo treba odpraviti vse oporne to\u010dke, kjer bi posameziki ali njihove zdru\u017ebe \u010drpale svojo relativno dru\u017ebeno mo\u010d. To je veljalo predvsem za gospodarstvo, ki ga je re\u017eim v celoti podr\u017eavil in podredil svoji samovolji, saj je dr\u017eava tako ali tako samo sredstvo za uveljavljenje njegove volje. Brez vsake gospodarske mo\u010di je odpravljena tudi relativna samostojnost vseh drugih dru\u017ebenih podsistemov, kot so zdravstvo, vzgoja, \u0161olstvo, raziskovanje itd. Vsi ti dru\u017ebeni podsistemi sicer \u010drpajo svojo mo\u010d iz odvisnosti, ki jo ustvarjajo iz potreb dru\u017ebe po njihovih storitvah, vendar so s svoje strani odvisni od materialne podpore, ki jo potrebujejo za svoje delovanje. Razpolaganje s to materialno podporo pa je zaradi podr\u017eavljenja gospodarstva v rokah dr\u017eave. Ta popolna odvisnost vseh dru\u017ebenih podsistemov od politi\u010dnega ustvarja neuravnove\u0161eno dru\u017ebo, kjer vzgon za vso dru\u017ebeno dejavnost prihaja od politi\u010dne elite, ki je v svojih rokah zdru\u017eila vso dru\u017ebeno mo\u010d. Razen nje nima na dru\u017ebeno dogajanje noben mo\u017eni vir dru\u017ebene mo\u010di nikakr\u0161nega vpliva. Edina presoja za vsako dru\u017ebeno dejavnost je politi\u010dna: kolikor koristi krepitvi mo\u010di politi\u010dnega podsistema oz. njegove elite.[35]<\/sup><\/a><\/p>\n

Razkorak med proklamiranimi vrednotami in realizirano prakso<\/strong><\/h5>\n

Zelo hitro po prvem zanosu in prvih petletnih na\u010drtov udarni\u0161ke obnove in izgradnje, ki so statisti\u010dno gledano dosegli zavidljive rezultate (elektrifikacija, industrializacija, urbanizacija, izgradnja, dvig izobrazbene ravni), se je pokazalo, da se \u017ee konec petdesetih let in \u0161e posebno v za\u010detku \u0161estdesetih let \u00bbnova dru\u017eba<\/em>\u00ab ne razvija po isti liniji do najpopolnej\u0161ih oblik, temve\u010d nasprotno, ustvarjajo se \u0161tevilni novi problemi nastali v samem sistemu in novih pogojev. Med temi novimi problemi je vse bolj izrazito za\u010delo postavljati v ospredje razkorak med proklamiranimi vrednotami in deformiranih oblik realiziranih v praksi, polovi\u010dnost uresni\u010denih ciljev in re\u0161itev (npr. gospodarskega sistema), ki odpirajo prostor protislovnim procesom: neu\u010dinkovitost samoupravnih organov, konservatizem etatisti\u010dno-birokratskih sil ter formalnih in neformalnih skupin, ki ovirajo neposredno demokracijo, politi\u010dno krizo in ekonomska stagnacija, nara\u0161\u010danje stopnje brezposelnosti (poleg tega tudi odpiranje mej in odhajanje delovne sile v tujino), vse bolj izrazito socioekonomsko razslojevanje ne na osnovi delovnih rezultatov, temve\u010d najpogosteje zaradi izkori\u0161\u010danja konjunkture neenakih pogojev dela, razli\u010dnih zlorab dru\u017ebene lastnine ali polo\u017eaja, pojav nacionalizma, ki prihajajo v ospredje v ekonomski in kulturni sferi, partikularnost interesov in nagovarjanja avtarki\u010dnega zapiranja v republi\u0161ke in ob\u010dinske meje na ra\u010dun interesov celokupne skupnosti in neizogibnost stvoritve edinstvenega jugoslovanskega trga.[36]<\/sup><\/a><\/p>\n

_____________________<\/p>\n

[1]<\/a> Dobrivojevi\u0107, Ivana, Urbanization in Socialism: Everyday Life in Yugoslav Towns, 1945 to 1955<\/em>, V: T\u00f3th, Helena, Gulliver, Katrina (ur.), Cityscapes in History: Creating the Urban Experience, Ashgate Publishing Limited, Farnham, 2014, str. 81.<\/p>\n

[2]<\/a> Prav tam, str. 82.<\/p>\n

[3]<\/a> Prav tam.<\/p>\n

[4]<\/a> \u010cepi\u010d, Zdenko, Politika \u017eivljenjske ravni v prvem desetletju socializma v Jugoslaviji<\/em>, Prispevki za novej\u0161o zgodovino, letnik 46, \u0161t. 1, 2006, str. 397-410.<\/p>\n

[5]<\/a> Vodopivec, Nina, Modernizacija in tranzicija<\/em>, Modernizacija in gospodarski razvoj Slovenije (1945\u20131991), Podobe modernizacije, Poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju, In\u0161titut za novej\u0161o zgodovino, Ljubljana, str. 381.<\/p>\n

[6]<\/a> Prav tam, str. 382.<\/p>\n

[7]<\/a> Prav tam, str. 401.<\/p>\n

[8]<\/a> Pine, Frances, Dangerous Modernities?, Innovative Technologies and the Unsettling of Agriculture in Rural Poland<\/em>. V: Critique of Anthropology, 2007, 27\/2, str. 186.<\/p>\n

[9]<\/a> Ashwin, Sarah, Redefining the Collective, Russian Mineworkers in Transition<\/em>. V: Michael Burawoy , Katherine Verdery (ur.),Uncertain Transition: Ethnographies of Change in the Postsocialist World, Lanham, 1999, str. 245\u2013272. Niederm\u00fcller, Peter, Arbeit, Identit\u00e4t, Klasse, Der Sozialismus als Lebensentwurf<\/em>. V: Klaus Roth (ur.), Arbeit im Sozializmus, Arbeit im Postsozializmus, Erkundungen zum Arbeitsleben im \u00f6stlichen Europa<\/em>, M\u00fcnster, 2004, str. 23\u201337. Daphne, Berdahl, Bunzlin, Matti, Lampland, Martha (ur.) Altering States: Ethnographies of transition in Eastern Europe and the former Soviet Union<\/em>, Michigan 2000. Uncertain Transition, str. 1\u201318.<\/p>\n

[10]<\/a> Niederm\u00fcller, Peter, Arbeit, Identit\u00e4t, Klasse: Der Sozialismus als Lebensentwurf<\/em>, V: Arbeit im <\/em>Sozializmus \u2212 Arbeit im Postsozializmus: Erkundungen zum Arbeitsleben im \u00f6stlichen Europa.<\/em> Klaus Roth, ur. M\u00fcnster: Lit. Verlag, str. 23.<\/p>\n

[11]<\/a> Prav tam, str. 18.<\/p>\n

[12]<\/a> Gorazd Makarovi\u010d, Slovenci in \u010das, Odnos do \u010dasa kot okvir in sestavina vsakdanjega \u017eivljenja<\/em>, Ljubljana, 1995, str. 345.<\/p>\n

[13]<\/a> Vodopivec, Nina, Antropolo\u0161ka analiza konstrukcije preteklosti in pripadnosti, Primer Predilnica Litija<\/em>, Neobjavljena doktorska disertacija, Ljubljana, ISH, Fakulteta za podiplomski humanisti\u010dni \u0161tudij, 2006, str 145.<\/p>\n

[14]<\/a> Bu\u010dar, France, Slovenci in prihodnost<\/em>, Didakta, Radovljica, 2009, str. 192.<\/p>\n

[15]<\/a> \u010cepi\u010d, Zdenko, Politika \u017eivljenjske ravni v prvem desetletju socializma v Jugoslaviji<\/em>, Prispevki za novej\u0161o zgodovino, letnik 46, \u0161t. 1, 2006, str. 397-410.<\/p>\n

[16]<\/a> Toma\u017e Weber, 150 zgodb Ljubljan\u010dana (1910 \u2013 2002)<\/em>, samozalo\u017eba, Ljubljana, 2004, str. 233.<\/p>\n

[17]<\/a> \u0160tahan, Josip, \u017divljenjski standard v Jugoslaviji<\/em>, Globus Zagreb, Delo Ljubljana, 1974, str. 36.<\/p>\n

[18]<\/a> Male\u017ei\u010d, Matija, Zgodbe krutih \u010dasov: iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Male\u017ei\u010da<\/em>, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 2008, str. 231.<\/p>\n

[19]<\/a> \u0160orn, Mojca, \u017divljenje Ljubljan\u010danov med nem\u0161ko okupacijo<\/em>, doktorska disertacija, Ljubljana, 2006, str. 11.<\/p>\n

[20]<\/a> Toma\u017e Weber, 150 zgodb Ljubljan\u010dana (1910 \u2013 2002)<\/em>, samozalo\u017eba, Ljubljana, 2004, str. 233.<\/p>\n

[21]<\/a> Male\u017ei\u010d, Matija, Zgodbe krutih \u010dasov: iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Male\u017ei\u010da<\/em>, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 2008, str. 231.<\/p>\n

[22]<\/a> Va\u0161ki priliv je \u0161e danes viden v ohranjanju nekaterih dejavnosti \u2013 vrti\u010dkarstvo.<\/p>\n

[23]<\/a> \u0160tahan, Josip, \u017divljenjski standard v Jugoslaviji<\/em>, Globus Zagreb, Delo Ljubljana, 1974.<\/p>\n

[24]<\/a> Egalitarna usmeritev ima svoje korenine v revolucionarni te\u017enji po odpravi razredov.<\/p>\n

[25]<\/a> Pra\u0161nikar, Janez, Glos, Miroslav, Osebni dohodki kot dejavnik \u017eivljenjskega standarda v jugoslovanskem socialisti\u010dnem samoupravnem sistemu<\/em>, raziskovalno poro\u010dilo, RSS, Ljubljana, 1982, str. 12.<\/p>\n

[26]<\/a> Pro\u0161i\u0107 Vorni\u0107, Mirjana, Kriza i svakodnvni \u017eivot \u2013 na primeru Beograda<\/em>, Etnolo\u0161ka tribina 13, 1990, str. 47.<\/p>\n

[27]<\/a> Egalitarizem je distributivni proces v dru\u017ebi, ki zaobjema porazdelitev dru\u017ebenih polo\u017eajev ter dodeljevanje \u00bbdru\u017ebenih nagrad<\/em>\u00ab.<\/p>\n

[28]<\/a> Bu\u010dar, France, \u010cas velikih sprememb<\/em>, Didakta, Radovljica, 2011, str. 91.<\/p>\n

[29]<\/a> Prav tam, str. 182.<\/p>\n

[30]<\/a> Prav tam, str. 183.<\/p>\n

[31]<\/a> Prav tam, str. 184.<\/p>\n

[32]<\/a> Prav tam, str. 187.<\/p>\n

[33]<\/a> Prav tam, str. 290.<\/p>\n

[34]<\/a> O tem osrednjem vpra\u0161anju komunisti\u010dne oblasti obstaja cela marksisti\u010dna literatura. Glej Marx-Engels, Izbrana dela.<\/p>\n

[35]<\/a> Bu\u010dar, France, Slovenci in prihodnost<\/em>, Didakta, Radovljica, 2009, str. 291.<\/p>\n

[36]<\/a> Pro\u0161i\u0107 Vorni\u0107, Mirjana, Kriza i svakodnvni \u017eivot \u2013 na primeru Beograda<\/em>, Etnolo\u0161ka tribina 13, 1990, str. 48.<\/p>\n

Literatura<\/strong><\/p>\n