{"id":2109,"date":"2017-01-21T19:00:23","date_gmt":"2017-01-21T18:00:23","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=2109"},"modified":"2018-02-04T15:02:14","modified_gmt":"2018-02-04T14:02:14","slug":"pankracij-krvavi-sport-anticne-grcije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/pankracij-krvavi-sport-anticne-grcije\/","title":{"rendered":"Pankracij, krvavi \u0161port anti\u010dne Gr\u010dije"},"content":{"rendered":"
\"Pankracij\"<\/a>
Pankracij<\/figcaption><\/figure>\n

Pankracij (pankration), danes bi ga poimenovali me\u0161ane borilne ve\u0161\u010dine (MMA), je edina \u0161portna panoga, ki ni dobila mesta na modernih olimpijskih igrah.<\/strong><\/p>\n

Ko danes govorimo o zgodovini telesne kulture oziroma \u0161porta, ne moremo mimo anti\u010dne Gr\u010dije. V zadnjem tiso\u010dletju pred na\u0161im \u0161tetjem se je na polotoku postopno oblikovala polisna ureditev z demokracijo, filozofijo in gimnastiko, kot pomembno sredstvo vzgoje, praznovanj in polisne, kasneje panhelenske identitete. Ideal nove dru\u017ebe je postal arete, kar bi danes definirali kot \u00bbtelesno sposobnost, odli\u010dnost, mo\u0161kost, juna\u0161tvo, plemenitost, patriotizem-pripadnost dru\u017eini in polisu\u00ab.[1]<\/a><\/p>\n

Arete se je udejanjil skozi agon ali boj, voja\u0161ki ali \u0161portni, pri \u010demer je prvi skozi \u010das izgubljal na pomenu, pomen drugega pa je rastel. Vrhunec je \u0161portni boj dosegel s panhelenskimi tekmovanji, med katerimi je najpresti\u017enej\u0161e mesto zasedalo tisto v Olimpiji, ob njem pa so potekali \u0161e istmijske, nemejske in pitijske igre ter mnoga manj\u0161a lokalna tekmovanja.<\/p>\n

Pankracij, MMA ali “vseboj”<\/strong><\/h5>\n

Tekmovanja v Olimpiji oziroma olimpijska tekmovanja so potekala na \u0161tiri leta. Prve v 8. st. pr.n.\u0161t. so sestavljale le teka\u0161ke preizku\u0161nje, v za\u010detku 7. stoletja pr.n.\u0161t. pa so se jim pridru\u017eile najprej peteroboj in borbene panoge, nato \u0161e konjeni\u0161ke dirke. Pod borbene panoge so spadale rokoborba, boks in pankracij. Slednji skorajda ni poznal pravil, v borbi pa je bilo dovoljeno vse, razen grizenja in iztikanja o\u010des, v \u0160parti pa tudi to.<\/p>\n

\"Arhihion\"<\/a>
Kip Arhihiona v zadnjem dvoboju.<\/figcaption><\/figure>\n

Pankracij se pribli\u017euje \u0161portu, ki ga danes imenujemo me\u0161ane borilne ve\u0161\u010dine ali s tujko MMA, zgodovinar Vinko Zaletel pa ga je v tridesetih letih smiselno prevajal tudi kot vseboj.[2]<\/a> Borci so bili tako kot pri drugih panogah brez obla\u010dil, borbe so bile po navadi trde, kon\u010dale pa so se z nokavtom, predajo nasprotnika z dvigom kazalca ali pod dolo\u010denimi pogoji s posredovanjem sodnika.<\/p>\n

Ve\u010dina borb naj bi se zaklju\u010devale na tleh, primeri pa govorijo tudi o smrtnih \u017ertvah. Borci so zato imeli velik ugled v dru\u017ebi, same borbe pa so bile dobro obiskane in velika atrakcija.<\/p>\n

Zmagal in umrl<\/strong><\/h5>\n

Razumljivo se je zato okoli tega \u0161porta razvilo tudi kar nekaj napol mitolo\u0161kih zgodb. Med njimi je posebej zanimiva o tekmovalcu Arhihionu (Arrhichion) iz mesta Phigalia, ki je za ceno zmage na olimpijskih igrah leta 564 pr.n.\u0161t. izgubil \u017eivljenje. Arhihion je bil namre\u010d v finalnem dvoboju \u017ee v izgubljenem polo\u017eaju, saj ga je nasprotnik z nogami \u00bbzaklenil\u00ab in z rokami davil, zato mu je Arhihion zlomil prst na nogi in ga s tem prisilil v predajo. A za Arhihiona je bilo \u017ee prepozno in je izdihnil. Kljub temu so ga razglasili za zmagovalca, v doma\u010dem mestu pa mu postavili kip, ki danes stoji v muzeju v Olimpiji.<\/p>\n

\"OI<\/a>
Prve moderne olimpijske igre v Atenah leta 1896.<\/figcaption><\/figure>\n

Pankracij kot \u0161portna panoga se je najverjetneje razvil iz voja\u0161ke ve\u0161\u010dine v 7 st. pr.n.\u0161t., na olimpijske igre pa se je prvi\u010d uvrstil leta 684 pr.n.\u0161t. Za borbene panoge na sploh je veljalo, da so predstavljale eno izmed temeljev vzgoje gr\u0161kega dr\u017eavljana, ki je moral biti ne le dober vojak, ampak tudi intelektualec.<\/p>\n

Kot je namre\u010d trdil \u017ee Platon, je izobrazba sestavljena iz glasbe in gimnastike, zato morajo \u010dlani vladajo\u010de elite obe pazljivo razvijati skozi vse svoje \u017eivljenje. Glasba, v smislu \u0161ir\u0161e intelektualne izobrazbe, ni bila namenjena samo du\u0161i, kot ne telovadba le telesu, temve\u010d sta skupaj vplivali na du\u0161o in \u010dloveku zagotavljala ravnote\u017eje in harmonijo.[3]<\/a><\/p>\n

Edina panoga zunaj modernih olimpijskih iger<\/strong><\/h5>\n

Po vzponu Rimskega cesarstva, so vanj prenesle \u0161tevilne gr\u0161ke tradicije in prakse, med katerimi je bil tudi pankracij. Ta \u0161port je v 4. stoletju skupaj z olimpijskim igrami, gladiatorskimi boji in vsem, kar je di\u0161alo po poganstvu dokon\u010dno prepovedal \u0161ele kr\u0161\u010danski cesar in zadnji vladar zdru\u017eenega rimskega imperija Teodozij I.<\/p>\n

Ko so tiso\u010dletje in pol kasneje (1896) spet obudili moderne olimpijske igre, je pankracij ostal edina panoga od tistih iz \u010dasov stare Gr\u010dije, ki ni na\u0161la mesta na obnovljenem tekmovanju. Tako je tudi \u0161e danes, \u010deprav vse ve\u010dja popularnost me\u0161anih borilnih ve\u0161\u010din (MMA) in s tem povezan dober posel vse bolj nakazuje na to, da bo kmalu pri\u0161lo do sprememb.<\/p>\n

____________________________<\/p>\n

[1]<\/a> Pavlin Toma\u017e, \u00bbZanimanje za sport je prodrlo med Slovenci \u017ee v \u0161iroke sloje\u00ab<\/em>. Ljubljana: Fakulteta za \u0161port, 2005, str. 7 (dalje Pavlin, Zanimanje za sport<\/em>).<\/p>\n

[2]<\/a> Zaletel Vinko, Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva<\/em>. Ljubljana: U\u010diteljska tiskarna, 1933.<\/p>\n

[3]<\/a> Dixon John Gretton, McIntosh C. Peter, Munrow A. D., Willetts Ronald Frederick, Landmarks in the history of physical education<\/em>. London: Routledge: Kegan Paul, 1957, str. 27-28.<\/p>\n

Literatura<\/strong><\/p>\n