{"id":2138,"date":"2017-02-05T14:00:15","date_gmt":"2017-02-05T13:00:15","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=2138"},"modified":"2018-02-04T15:02:13","modified_gmt":"2018-02-04T14:02:13","slug":"udarnistvo-in-povojna-obnova-ljubljane","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/udarnistvo-in-povojna-obnova-ljubljane\/","title":{"rendered":"Udarni\u0161tvo in povojna obnova Ljubljane"},"content":{"rendered":"
\"FS2764_13<\/a>
Udarni\u0161ka nedelja v Ljubljani, 9.9.1945. Foto Marjan Pfaifer, hrani Muzej novej\u0161e zgodovine Slovenije.<\/figcaption><\/figure>\n

Leto 1945 predstavlja v novej\u0161i slovenski zgodovini tako politi\u010dno kot ekonomsko prelomnico. Je tudi leto, ko se za\u010dne povojna obnova Ljubljane.<\/strong>
\n<\/p>\n

Konec druge svetovne vojne prinese v obliki socializma nov gospodarski sistem, ki je bil bistveno druga\u010den od predvojnega kapitalisti\u010dnega. \u00bbA treba se je vrniti nazaj, do za\u010detka povojnih \u010dasov, do obdobja, ki ga danes vse preve\u010d tudi in ne dobronamerno imenujejo svin\u010deni \u010dasi socializma. Pa ni bilo ravno tako. Nikdar nisem smatral, tako kot mnogi drugi, da bi me z idejo socializma prevarala komunisti\u010dna partija, da bi me komunisti zapeljali k njegovi graditvi. In \u0161e danes, ob vsej kriti\u010dnosti, menda zna\u010dilni za stara leta, ne mislim tako. Naravno in logi\u010dno je bilo, da se je ve\u010dina, ki se je v vojni opredelila za odpor, opredelila za bodo\u010dnost v novi, za \u010dloveka pravi\u010dnej\u0161i dru\u017ebeni ureditvi. Tako smo se lotili graditve socializma, ki naj bi bil prav to. \u0160e posebej to velja za generacijo, ki je dora\u0161\u010dala v \u010dasu vojne in odpora. Kot otrok sem trpko do\u017eivljal prej\u0161njo dr\u017eavo in dru\u017ebeno uredite, rev\u0161\u010dino, krivice v \u0161oli, garanje za skorjo kruha \u017ee v kratkih hla\u010dah. Z odra\u0161\u010danjem mi je nastajal svetovni nazor, so mi nastajale osnove ideolo\u0161ke in politi\u010dne opredelitve. In iz vsega tega ni moglo nastati drugega, kot odlo\u010ditev za odpor med vojno in opredelitev za socializem po kon\u010dani vojni<\/em>,\u00ab[1]<\/a> pripoveduje nekdanji ban\u010dnik Metod Brajer.<\/p>\n

Gospodarska obnova<\/strong><\/h5>\n

Prva faza ekonomskega razvoja v Sloveniji in Ljubljani je predstavljala gospodarska obnova, ki se je za\u010dela \u017ee med vojno na osvobojenem ozemlju. V tem \u010dasu sta si republi\u0161ko in dr\u017eavno vodstvo prizadevala obnoviti gospodarsko \u017eivljenje in hkrati pripraviti ugodna tla za vpeljavo na\u010drtnega gospodarstva in za za\u010detek pospe\u0161ene industrializacije dr\u017eave. Na denarnem podro\u010dju so nove oblasti najprej po dolo\u010denem te\u010daju zamenjale okupatorski denar in partizanske denarne bone za dinarje in tako poenotile denarni sistem.[2]<\/a><\/p>\n

\"FS2910_25<\/a>
Udarni\u0161ka nedelja, Ljubljana, 27.10.1945. Foto Peter Fajfar, hrani Muzej novej\u0161e zgodovine Slovenije.<\/figcaption><\/figure>\n

Jugoslovansko gospodarstvo, ki je bilo \u017ee pred vojno med slab\u0161e razvitimi v Evropi, je bilo uni\u010deno, zato je bila prva naloga povojnih oblasti \u00bbobnova poru\u0161ene domovine<\/em>\u00ab. Najbolj je bila po\u0161kodovana prometna infrastruktura, elektroenergetski objekti (elektrarne, daljnovodi, transformatorske postaje) ter industrijska podjetja.[3]<\/sup><\/a><\/p>\n

V Sloveniji so po kon\u010dani vojni za\u010deli najprej obnavljati prometne poti in ve\u010dje industrijske objekte, saj sta bili sprostitev prometa preko slovenskega ozemlja ter o\u017eivitev industrijske proizvodnje pomembni za vso dr\u017eavo.[4]<\/sup><\/a> Hkrati so gradili nove industrijske, prometne in energetske objekte, ki naj bi postali temelj prihodnje\u00a0 industrializacije.[5]<\/sup><\/a> \u00bbZa\u010detni zanos je prevladoval tudi v letih po obnovi, v letih prvih petletnih in letnih planov, v razdobju elektrifikacije in industrializacije. To je bil \u010das pove\u010devanja starih in graditve novih tovarn. S tem se je Slovenija za\u010dela spreminjati iz zaostale kmetijske v industrijsko razvito de\u017eelo<\/em>.\u00ab[6]<\/a> opisuje obnovo Brajer.<\/p>\n

Kramp in lopata sta bila najpomembnej\u0161i orodji obnove <\/strong><\/h5>\n

Obnovitveni na\u010drt Slovenije, ki ga je politi\u010dno oblastno vodstvo v glavnih potezah orisalo takoj po kon\u010danih voja\u0161kih operacijah, je tako v vsebinskem kot v \u010dasovnem pogledu lo\u010deval obnovo mest in pode\u017eelja od obnove gospodarstva. 16. maja 1945 je po radiju Svobodna Ljubljana Boris Kidri\u010d poudaril naloge po koncu vojne: \u00bbVsa Slovenija in zlasti njena ponosna prestolnica, bela Ljubljana, kipi od navdu\u0161enja, od navdu\u0161enja nad zmago na\u0161e slavne jugoslovanske vojske, nad veli\u010dastno zmago Osvobodilne fronte\u2026 Konec vojne je. Konec oboro\u017eene borbe. To pa nikakor ne pomeni, da je konec vseh tistih razmer, ki zahtevajo od nas napore preko normalnega okvira, preko obi\u010dajnih, recimo mirnodobskih meja. \u010cimprej moramo povrniti normalne razmere. Toda povrniti jih moramo sredi vojnih ru\u0161evin. Iz tega pa sledi, da je od hitrosti, od tempa na\u0161ega dela danes odvisno vse. Danes ni \u010das za ono, \u010demur pravijo komodnost, danes ni \u010das za lahkotno navdu\u0161evanje. \u010cas je za tisto globoko in pristno navdu\u0161enost, ki se izka\u017ee in izrazi v po\u017evrtovalnosto, v borbenem premagovanju naporov, v delovnih rezultatih in v tempu, ki segajo preko vseh obi\u010dajnih mirnodobskih norm\u2026 Osnovno vpra\u0161anje, ki se danes postavlja pred nas, je vpra\u0161anje, kako hitro bomo z delom premagali posledice vojne. Juna\u0161tvo, ki smo ga izkazali v vojni, moramo izpri\u010dati tudi v delu. Junakom borbe naj slede junaki dela<\/em>!\u00ab[7]<\/a><\/p>\n

O gospodarski obnovi je dr\u017eavni vrh presodil, da se mora za\u010deti takoj po na\u010drtu, saj je njegova obnova temelj vsega drugega delovanja. Ker prave mehanizacije skorajda ni bilo, so velik del strojev, surovin in tehni\u010dne opreme dobivali iz Sovjetske zveze, nekaj pa so jo prispevale mednarodne organizacije, zlasti Unrra. Pomo\u010d za obnovo, ki so jo poru\u0161enim evropskim dr\u017eavam ponudile ZDA (t. i. Marshallov na\u010drt), pa so jugoslovanske oblasti zavrnile.[8]<\/a><\/p>\n

\"FS2986_5<\/a>
Obnovitvena dela na Tromostovju, Ljubljana, 12.12.1945. Foto Rudi Vavpoti\u010d, hrani Muzej novej\u0161e zgodovine Slovenije.<\/figcaption><\/figure>\n

Kramp in lopata sta bila najpomembnej\u0161i orodji obnove. Ve\u010dina dela je bilo opravljenjega zgolj s \u010dlove\u0161ko silo in preudarnostjo. \u00bbStavbe so, \u010de so jih, podirali ro\u010dno. Skrbno so zlagali opeko, tramovje in drugi les. Zbirali so traverze, cevi, betonsko \u017eelezo, \u017eico in podobno. \u010cisto obi\u010dajno je bilo, da so na gradbi\u0161\u010dih, pa tudi druga\u010de, ravnali skrivljene \u017eeblje. \u017deblji so bili dragocenost.<\/em>\u00ab[9]<\/a><\/p>\n

Prostovoljno, udarni\u0161ko in prisilno delo<\/strong><\/h5>\n

Za organizacijo gradbenih obnovitvenih del je oblast ustanavljala obnovitvene odbore. Glavnina obnovitvenih del je bila opravljena s ceneno delovno silo, ki so jo pridobili z delovno mobilizacijo prebivalstva, s prostovoljnim in udarni\u0161kim delom zaposlenih delavcev ter okoli\u0161kega prebivalstva, s prisilnim delom vojnih ujetnikov in politi\u010dnih zapornikov ter z uvajanjem raznih delovnih obveznosti in prisile. \u00bb\u010cisto normalno in razumljivo je bilo udarni\u0161ko delo vseh vrst, od kolektivnega kidanja snega po cestah, do obiranja koloradskih hro\u0161\u010dev na krompiri\u0161\u010dih. Kdor je bil zelo priden, je lahko postal \u00bbudarnik dela\u00ab. In tako naprej in tako naprej, takih kriterijev \u017eivljenja v Titovi Jugoslaviji bi lahko na\u0161tel \u0161e\u00a0 veliko. Tako je bilo takrat \u017eivljenje, druga\u010dnega nismo poznali niti mogli \u017eiveti. Pomanjkanje in siroma\u0161\u010dina sta bili temeljni dolo\u010dili tega \u017eivljenja. Je bilo lepo in hvalevredno? Prav toliko kot tisto, o katerem pesnik iz Vrbe poje: \u00bb\u2026 Vendar mladost, po tvoji temni zarji srce zdihvalo bo mi, Bog te obvarji!\u00ab To je subjektivni vidik zadeve. Objektivno je bilo to \u017eivljenje ekolo\u0161ko, trajnostno… in kaj je \u0161e podobnih opredelitev.<\/em>\u00ab[10]<\/a> Zaradi tako mno\u017ei\u010dnega sodelovanja brezpla\u010dnega dela so bila za obravnavana obnovitvena dela porabljena majhna finan\u010dna sredstva.<\/p>\n

Organizirali so delovne nedelje, ve\u010ddnevne delovne akcije in mladinske delovne brigade. Ljubljan\u010dani so opravili nad pet milijonov prostovoljnih delovnih ur (14.610 prostovoljcev)[11]<\/a> pri najrazli\u010dnej\u0161ih gradnjah, v tovarnah, bolni\u0161nicah, otro\u0161kih vrtcih itd. V velikih akcijah mladinskih delovnih brigad je sodelovalo 20.400 mladih prebivalcev Ljubljane. Za te svoje uspehe je Ljubljana dvakrat prejela prehodno zastavo Izvr\u0161nega odbora Ljudske fronte Jugoslavije v tekmovanju med glavnimi mesti v dr\u017eavi.[12]<\/a><\/p>\n

Obnova je potekala z mno\u017ei\u010dno mobilizacijo ljudi vseh slojev in vseh starosti od mladine in \u0161tudentov do mlaj\u0161ih pionirjev do starej\u0161ih (uradniki, kmetje, profesorji in predstavniki vseh poklicev). Za organizacijo je skrbela Osvobodilna fronta. Delo pri obnovi ni bilo pla\u010dano, \u0161telo se je kot dr\u017eavljanska dol\u017enost. Ljudje so ga ve\u010dinoma opravljali s prepri\u010danjem, da je nujno, pa tudi z veseljem, saj so verjeli v lep\u0161o prihodnost.[13]<\/a><\/p>\n

\"FS2585_16<\/a>
Razdeljevanje kruha \u0161olski mladini, Ljubljana, 30. 6. 1945. Foto Milan Kranjc, hranii Muzej novej\u0161e zgodovine Slovenije.<\/figcaption><\/figure>\n

\u00bbKo v dana\u0161njih \u010dasih govorimo o komunisti\u010dni oziroma socialisti\u010dni utopiji povojnega petdesetletja, ne jemljemo v misel ne takratne ne dana\u0161nje mlade generacije. Tako ali druga\u010de je bilo treba obnoviti, razvijati, skratka, graditi. Ni \u0161lo samo za ideolo\u0161ko ali politi\u010dno plat ideje socializma. \u0160lo je za pre\u017eivetje ob pogoju ohraniti samostojnost. \u0160lo je za graditev materialne podlage za novo dru\u017ebeno ureditev, za dru\u017ebo blagostanja tudi za delovnega \u010dloveka. V to nas je mnogo trdno verjelo<\/em>.\u00ab[14]<\/a> Prostovoljno delo je bilo \u010dastno in opravljeno z navdu\u0161enjem in mladostnim zanosom ter imelo tudi veliko ideolo\u0161ko vlogo pri izgradnji novega dru\u017ebenoekonomskega sistema.<\/p>\n

Pri obnovi domovine je bila potrebna disciplina, racionalizacija in dobra organizacija dela, var\u010devanje pri materialih, na\u010drtno izkori\u0161\u010danje prevoznih sredstev ter udarni\u0161tvo. \u00bbLjudje so v popoldanskih urah, v \u010dasu izven svojega rednega dela, prihajali na razna javna fizi\u010dna dela. V \u0161ali smo govorili o \u00bbhoruk socializmu\u00ab. Delo ni bilo obvezno, vendar so nekateri zabavljali, da morajo na tlako. Strokovnjaki so se upravi\u010deno zagovarjali, da ve\u010d koristijo, \u010de delajo v svoji stroki<\/em>.\u00ab[15]<\/a> Vsak je po svojih mo\u010deh pomagal pri obnovi Ljubljane. Kramp, lopata in samokolnica so bili glavni pripomo\u010dki pri delu, ko so odstranjevali ostanke vojne (bunkerje v okolici mesta, ru\u0161evine in podobno), ter pomagali popravljati ceste proti Je\u017eici, Dolenjski in proti Vrhniki.<\/p>\n

V poro\u010dilu uprave cest mesta Ljubljane o delu dne 19. 5. 1946 beremo: \u00bbDelo vr\u0161ijo masovne organizacije mesta Ljubljane. \u0160tevilo udele\u017eencev: OF (1902), AF\u017d (536), ZMS (734). Opravljenih delovnih ur: 14.614. Delo: sna\u017eenje jarkov in cest, regulacija cest, naprava cest in plo\u010dnikov. Opravljeno tudi 387 vozni\u0161kih ur (76 voznikov) s 17 kamioni.<\/em>\u00ab[16]<\/a> Ljubljan\u010dani so pomagali tudi pri obnovi partizanskih vasi v mestni okolici, mladinci pa so v tem \u010dasu organizirali dve ve\u010dji delovni brigadi (I. MDB je pomagala pri pospravljanju lesa v Bohinju leta 1945, II. MDB pa je poleti leta 1946 sodelovala pri delih na Kr\u0161kem polju).<\/p>\n

Zagon industrijskih obratov<\/strong><\/h5>\n

Do konca leta 1946 so v Ljubljani obnovitvena dela in druga dela potekala v vseh industrijskih panogah. Tovarne in ustanove so posku\u0161ali \u010dimprej usposobiti za normalno delo, ulice, ceste in \u017eeleznice pa narediti spet prevozne.[17]<\/a> Obnavljati so za\u010deli stare, po vojni nacionalizirane industrijske obrate kot so Papirnica Vev\u010de, Saturnus, Pivovarna Union.[18]<\/sup><\/a> V tekstilni industriji so bila obnovitvena dela ve\u010djega obsega v tovarni F. Eifler v usnjarski trgovini, v Indusu Ljubljana, v Tekstilni tovarni Josip Kunc, v \u017eivilski industriji Kolinska, v kemi\u010dni industriji Kemi\u010dna tovarna Moste in v Tovarni za predelavo tehni\u010dnih ma\u0161\u010dob Ljubljana, v elektroindustriji pa je obnovitveno delo potekalo v tovarni Zmaj Ljubljana.<\/p>\n

\"FS3499_20<\/a>
Otvoritev ceste na Je\u017eici, Ljubljana, 1.10.1946. Foto Milo\u0161 \u0160vabi\u0107, hrani Muzej novej\u0161e zgodovine Slovenije.<\/figcaption><\/figure>\n

Glavni prob\u00adlem tako industrijskih kot tudi obrtnih ob\u00adratov v \u010dasu obnove je bilo pomanjkanje su\u00adrovin. Iz tega \u010dasa so znane zbiralne akcije, pri \u010demer se je izkazala predvsem mladina. Tako v poro\u010dilu terenskega odbora ZMS Gra\u00addi\u0161\u010de beremo: \u00bbDne 17.4.1946 je 9 pionirjev in 11 mladincev med 7. in 12. uro zbralo: 2800 kg plo\u010devine in cinka, 350 kg konservnih \u0161katel, 100 kg papirja, 25 kg tekstilnih odpadkov, 5 kg gumija in 4 kg bakra<\/em>.\u00ab[19]<\/a><\/p>\n

Po\u00adleg delitve surovin so bili problemi glede de\u00adlitve kreditov za obnovo delavnic, dviga strokovnosti kadra in glede racionalizacij v roko\u00addelskih proizvodnjah. V tem \u010dasu so imele pomem\u00adbno vlogo tudi obrtno\u2014produktivne zadruge kot tudi obrtno nabavno\u2014prodajne zadru\u00adge (npr. \u010cevljarsko produktivna zadruga, Ob\u00adla\u010dilna produktivna zadruga, Produktivna za\u00addruga ljubljanskih mizarjev in druge).[20]<\/a><\/p>\n

Na\u00adstajala so tudi prva dr\u017eavna obrtna podjetja (Kroj 1946, Mestna \u010devljarna 1946, Mestna steklarna 1946 in druga). Razvoj je \u0161el v sme\u00adri zvi\u0161evanja \u0161tevila socialisti\u010dnih obrtnih obratov. V letu 1945 sta bila od 1.744 obra\u00adtov le dva socialisti\u010dna, medtem ko je bilo v letu 1947 od 1.980 obratov \u017ee 41 v socialisti\u010dnem sektorju.[21]<\/a><\/p>\n

Konec obnove in za\u010detek prve petletke leta 1947<\/strong><\/h5>\n

Konec leta 1946 je bila sprejeta odlo\u010ditev da je obnove konec in da se za\u010denja \u010das socialisti\u010dnega gospodarstva.[22]<\/sup><\/a> Takrat je zvezno partijsko vodstvo ugotovilo, da so s sprejemom ustave in drugih pomembnih zakonov, podpisom trgovinskih sporazumov z vzhodnimi in zahodnimi dr\u017eavami ter pove\u010danjem po\u0161iljk Unrre izpolnjeni pogoji, da se obnovitveno obdobje lahko kon\u010da. V Sloveniji so do konca leta 1945 obnovili prometne poti, v naslednjem letu pa so osrednjo pozornost namenili obnovitvi industrijske proizvodnje do predvojne ravni. Slovenska industrijska proizvodnja je le v nekaj panogah dosegla predvojno raven pa tudi storilnost ve\u010dine podjetij je bila manj\u0161a.[23]<\/a><\/p>\n

_______________________<\/p>\n

[1]<\/a> Brajer, Metod, Spomini na \u010das, ki ga je vredno pomniti<\/em>, Maxinel, Ljubljana, 2003, str. 163.<\/p>\n

[2]<\/a> Repe, Bo\u017eo, Podobe iz \u017eivljenja Slovencev v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni<\/em>, predavanje na seminarju za profesorje zgodovine, 13. april 1999, Zgodovina v \u0161oli, 1999, \u0161t. 3-4, Zavod Republike Slovenije za \u0161olstvo, Ljubljana, str. 20.<\/p>\n

[3]<\/a> Prin\u010di\u010d, Jo\u017ee, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji<\/em>, Modrijan, Ljubljana, 1997, str. 4.<\/p>\n

[4]<\/a> Vodopivec, Peter, Od Pohlinove slovnice do samostojne dr\u017eave<\/em>, Modrijan, Ljubljana, 2007, str. 320.<\/p>\n

[5]<\/a> Prav tam, str. 364.<\/p>\n

[6]<\/a> Brajer, Metod, Spomini na \u010das, ki ga je vredno pomniti<\/em>, Maxinel, Ljubljana, 2003, str. 179.<\/p>\n

[7]<\/a> Gradivo o razvoju Ljubljane, Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945 \u2013 1955<\/em>, Mestni arhiv v Ljubljani,\u00a0 Kronika, Ljubljana, 1965, str. 5.<\/p>\n

[8]<\/a> Repe Bo\u017eo, Podobe iz \u017eivljenja Slovencev v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni<\/em>, predavanje na seminarju za profesorje zgodovine, 13. april 1999, Zgodovina v \u0161oli, 1999, \u0161t. 3-4, Zavod Republike Slovenije za \u0161olstvo, Ljubljana, str. 20.<\/p>\n

[9]<\/a> Suhadolc, Janez, Starci pijejo vino in hvalijo stare \u010dase<\/em>, kolumna, Reporter, 25. 1. 2010.<\/p>\n

[10]<\/a> Prav tam.<\/p>\n

[11]<\/a> Gradivo o razvoju Ljubljane, Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945 \u2013 1955<\/em>, Mestni arhiv v Ljubljani,\u00a0 Kronika, Ljubljana, 1965, str. 38.<\/p>\n

[12]<\/a> Prav tam, str. 6.<\/p>\n

[13]<\/a> Repe, Bo\u017eo, Podobe iz \u017eivljenja Slovencev v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni<\/em>, predavanje na seminarju za profesorje zgodovine, 13. april 1999, Zgodovina v \u0161oli, 1999, \u0161t. 3-4, Zavod Republike Slovenije za \u0161olstvo, Ljubljana, str. 20.<\/p>\n

[14]<\/a> Brajer, Metod, Spomini na \u010das, ki ga je vredno pomniti<\/em>, Maxinel, Ljubljana, 2003, str. 179.<\/p>\n

[15]<\/a> Male\u017ei\u010d, Matija, Iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Male\u017ei\u010da, Zgodbe krutih \u010dasov<\/em>, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 32, Ljubljana, 2008, str. 228.<\/p>\n

[16]<\/a> ZAL, LJ, IO MLO, spisi 1946.<\/p>\n

[17]<\/a> Repe, Bo\u017eo, Podobe iz \u017eivljenja Slovencev v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni<\/em>, predavanje na seminarju za profesorje zgodovine, 13. april 1999, Zgodovina v \u0161oli, 1999, \u0161t. 3-4, Zavod Republike Slovenije za \u0161olstvo, Ljubljana, str. 20.<\/p>\n

[18]<\/a> Miheli\u010d, Breda, Urbanisti\u010dni razvoj Ljubljane<\/em>, Znanstveni in\u0161titut Filozofske fakultete, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983.<\/p>\n

[19]<\/a> ZAL, LJ, \u010cetrt Center ZMS Ljubljana 1945\u20141946.<\/p>\n

[20]<\/a> ZAL, LJ, IO MLO, spisi 1946.<\/p>\n

[21]<\/a> Gradivo o razvoju Ljubljane, Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945 \u2013 1955<\/em>, Mestni arhiv v Ljubljani,\u00a0 Kronika, Ljubljana, 1965, str. 66.<\/p>\n

[22]<\/a> Vodopivec, Peter, Od Pohlinove slovnice do samostojne dr\u017eave<\/em>, Modrijan, Ljubljana, 2007, str. 364.<\/p>\n

[23]<\/a> Prin\u010di\u010d, Jo\u017ee, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji<\/em>, Modrijan, Ljubljana, 1997, str. 9.<\/p>\n

Literatura<\/strong><\/p>\n