{"id":2158,"date":"2017-02-21T19:47:52","date_gmt":"2017-02-21T18:47:52","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=2158"},"modified":"2018-02-04T15:02:13","modified_gmt":"2018-02-04T14:02:13","slug":"sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/","title":{"rendered":"\u0160estdeset let od prvega pohoda ob \u017eici"},"content":{"rendered":"
\"POT<\/a>
Tabla za POT v Novih Sto\u017eicah. Foto: Danijel Osmanagi\u0107.<\/figcaption><\/figure>\n

Ljubljana letos praznuje \u0161estdeseto obletnico od prvega pohoda ob \u017eici. Poleg tega mineva tudi 75 let odkar so italijanske okupacijske oblasti mesto ogradile z bode\u010do \u017eico.<\/strong><\/p>\n

Okupacija Ljubljane zaseda v zgodovini evropskih prestolnic posebno mesto, saj je bilo le malo naselij popolnoma okupiranih in tako reko\u010d spremenjenih v koncentracijsko tabori\u0161\u010de. \u017di\u010dni obro\u010d, visok tudi do osem metrov, je bil prostor nasilja in trpljenja, danes pa je del prostora spomina, tradicije in dru\u017eenja.<\/p>\n

Italijanska okupacija mesta<\/strong><\/p>\n

Vse se je za\u010delo z okupacijo slovenskega ozemlja v aprilu leta 1941. Kraljevini Italiji je bila dodeljena Ljubljana z okolico in ve\u010dina Dolenjske ter Notranjska. Italija je zasedeno ozemlje zdru\u017eila v Ljubljansko provinco in jo kot tak\u0161no v za\u010detku maja 1941 priklju\u010dila Kraljevini Italiji. V mestu je bila vzpostavljena civilna okupacijska oblast z Emiliem Graziolijem na \u010delu.<\/p>\n

Za\u010del pa se je tudi odpor proti okupaciji v okviru Osvobodilne fronte, ki je v strogi javnosti organizirala sabota\u017ee, zbiranje pomo\u010di za partizansko vojsko in organizirala pomo\u010d za svoje aktiviste.<\/p>\n

Utrjevanje Ljubljane in sklenitev obro\u010da<\/strong><\/p>\n

Zaradi akcij pripadnikov NOB-ja so se okupacijske enote v Ljubljani po\u010dutile vse bolj ogro\u017eene, poleg tega pa so \u017eelele prepre\u010diti pretok logisti\u010dne, materialne in kadrovske podpore, ki jo je prebivalstvo mesta izvajalo za odporni\u0161ko vojsko. Italijanske oblasti v Ljubljani so se zato odlo\u010dile, da mesto lo\u010dijo od okolice in vzpostavijo strog nadzor nad prehajanjem v in iz mesta.<\/p>\n

\"Ljubljana_Park_Zvezda_Ur\u0161ulinska_cerkev_1940\"<\/a>
Park Zvezda. Vir: razglednica Milene \u017dnider\u0161i\u010d.<\/figcaption><\/figure>\n

Devetnajstega februarja 1942 je za\u010dela italijanska vojska z izvajanjem na\u010drta, da obkro\u017ei mesto z bode\u010do \u017eico. Utrjevanje Ljubljane se je za\u010delo 22. februarja 1942 zve\u010der na ukaz visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino Emilia Graziolija in poveljnika 11. armadnega korpusa generala Maria Robottija. Postavljali so nadzorne to\u010dke na cestah in poteh, name\u0161\u010dali so prve \u0161panske jezdece prepletene z bode\u010do \u017eico. Prvotna gradnja, ki je bila zgolj za\u010dasna (bode\u010da \u017eica, koli …), je bila kon\u010dana naslednjega dne ob 14. uri.<\/p>\n

Tega dne, 23. februarja, je Grazioli izdal \u0161e prepoved izhoda iz mesta Ljubljane, z ukazom pa tudi omejil prehajanje meje na 11 cestnih prehodov (t. i. blokov), ki so jih lahko pre\u010dkale le osebe z dovoljenjem komisariata. Tako je \u017ee prvega dne na prehodih prihajalo do zapletov in pravih osebnih dram otrok, ki so se vra\u010dali iz \u0161ole, ali ljudi, ki so \u017eeleli na delo. Dobesedno \u010dez no\u010d so bili pretrgani tudi osebni in dru\u017einski stiki.<\/p>\n

Ker me\u0161\u010dani niso ve\u010d imeli dostopa do svojih vrtov izven \u017eice, se je mesto kmalu za\u010delo soo\u010dati \u0161e z vse ve\u010djim pomanjkanjem osnovnih dobrin. Sledilo je stopnjevanje nasilja okupatorjev, spomladi leta 1942 pa so se za\u010dela vrstiti \u0161e streljanja prvih talcev. Bode\u010da \u017eica je me\u0161\u010danom Ljubljane dala jasno sporo\u010dilo, da so ujetniki na lastni zemlji in v lastnem domu.<\/p>\n

Skozi \u010das se je obro\u010d transformiral v \u00bb\u017eivi organizem\u00ab, se ve\u010dkrat premaknil in raz\u0161iril. Za\u010detni obro\u010d je obsegal 18 kilometrov, na vrhuncu pa kar 32 kilometrov. Italijani so neprestano pove\u010devali tudi gradnjo bunkerjev in utrjenih postojank, ki jih je koncu bilo ve\u010d kot 70. Kar okoli 150 je bilo teh tudi v mestu na izpostavljenih delih in v bli\u017eini lokacij, ki so imele za okupatorje strate\u0161ki pomen. V samem mestu so gradili cestne prepreke in stra\u017earnice. Avgusta 1942 je v mestu bili 34 stra\u017earnic.<\/p>\n

Oktobra 1942 so dokon\u010dali notranji obro\u010d, za kar so po poro\u010dilu iz februarja 1943 porabili 225 \u0161panskih jezdecev. Nekatere bunkerje so postavili na novo, nekatere pa so zgradili tako, da so iz hi\u0161, ki so stale v neposredni bli\u017eini \u017ei\u010dne ograje, izselili prebivalstvo, zazidali okna, dozidali zidove in v tako utrjen objekt vselili voja\u0161ke posadke.<\/p>\n

\"Radio<\/a>
Spominska tabla na mestu, kjer je deloval Radio Kri\u010da\u010d. Foto: Danijel Osmanagi\u0107.<\/figcaption><\/figure>\n

Sprva so izselili le 12 hi\u0161, zaradi slabe kvalitete gradnje obro\u010da pa so poleti 1942 izselili \u0161e 42 hi\u0161, v katerih je skupaj \u017eivelo 57 dru\u017ein s preko 320 prebivalci. A to vseeno ni ustavilo prehajanja partizanov in drugih prebivalcev, ki so spretno koristili skrivne prehode.<\/p>\n

\u010ce ne upo\u0161tevamo obdobja od 8. do 10. septembra 1943, to je od kapitulacije Italije do prihoda nem\u0161kih enot v Ljubljano, je bilo mesto od zaledja skupaj odrezano kar 1171 dni.<\/p>\n

Ilegalno odporni\u0161tvo in \u010das solidarnosti me\u0161\u010danov Ljubljane<\/strong><\/p>\n

Pomanjkanje osnovnih dobrin so oblasti sku\u0161ale re\u0161iti, tako, da so tistim, ki so bili za mestno oskrbo pomembni, podelili dovolilnice za prehod blokov. Vendar se je dotok hrane v mesto vseeno zmanj\u0161al. Razlog se je skrival tudi v tem, da je v bli\u017eini \u017ei\u010dnate ograde v \u0160i\u0161ki in na desnem bregu Save potekala nova nem\u0161ko-italijanska dr\u017eavna meja, ki je Ljubljano lo\u010dila od pomembnega dela poljedelskega zaledja.<\/p>\n

\u0160tevilnim Ljubljan\u010danom je v spominu zato ostalo pomanjkanje kvalitetne hrane. Na drugi strani \u017eice so medtem ljudje pogostokrat imeli ve\u010d hrane, ki so jo sorodnikom v mestu po\u0161iljali po legalnih ali ilegalnih kanalih. \u010ceprav je bil namen \u017ei\u010dnega obro\u010da okoli Ljubljane predvsem oslabiti odporni\u0161ko gibanje, je odpor v mestu deloval v razli\u010dnih oblikah. Po mestu je bilo ve\u010d ilegalnih tiskarn, nekaj \u010dasa je na ve\u010d lokacijah v Ljubljani oddajal radio Kri\u010da\u010d, odporni\u0161ko gibanje pa je tudi organizirano skrbelo za otroke ilegalcev, partizanov in internirancev.<\/p>\n

Osvoboditev<\/strong><\/p>\n

8. maja 1945 ob 23. uri se je pri\u010del umik nem\u0161kih oboro\u017eenih sil in sil Slovenskega domobranstva iz Ljubljane. Naslednji dan ob 3. uri zjutraj so prve partizanske izvidnice iz sestave 11. in 14. brigade 29. hercegovske divizije dosegle Karlov\u0161ki most, medtem ko so pozneje istega dne vstopile tudi v celotno Ljubljano. Ve\u010dina prebivalstva Ljubljane se je osvoboditve veselila. 26. maja 1945, na dan ko je v Ljubljano pri\u0161el Josip Broz Tito, je ljudska oblast Ljubljano odprla in s tem dokon\u010dno omogo\u010dila neomejen prehod.<\/p>\n

V mesecih po osvoboditvi so Ljubljan\u010dani, v okviru udarni\u0161kih akcij, z lastnimi rokami podirali bunkerje in utrdbe okoli mesta. Za marsikoga je bil to tudi osebni obra\u010dun s \u010dasom strahu, negotovosti in stiske. Ljubljana je 9. maja leta 1970, na 25. obletnico zmage nad fa\u0161izmom v Evropi, kot prvo mesto v Jugoslaviji dobila \u010dastni naziv \u00bbmesto heroj\u00ab.<\/p>\n

Pot spominov in tovari\u0161tva<\/strong><\/p>\n

\"FS2764_13<\/a>
Udarni\u0161ka nedelja v Ljubljani, 9.9.1945. Foto Marjan Pfaifer, hrani MNZS.<\/figcaption><\/figure>\n

Leta 1957 je bil v okviru prvega festivala telesne kulture organiziran tudi \u00bbpartizanski pohod ob \u017eici okupirane Ljubljane\u00ab. Tako je po ve\u010d kot desetletju od konca vojne, na podlagi spomina na okupacijo in teror na eni strani ter tovari\u0161tvo in boj za svobodo na drugi, nastala nova tradicija pohodov, teka\u0161kih ali drugih prireditev.<\/p>\n

Pot je nastajala in se razvijala ve\u010d desetletij. Prvi urejeni odseki in signalizacija so nastali \u017ee leta 1959, prav tako tudi prvi spomeniki ob poti, bolj obse\u017eno pa se je pot za\u010dela urejati po letu 1972, ko je za\u010dela nastajati pe\u0161\u010dena pot z drevoredi kakr\u0161no poznamo \u0161e danes. Ob\u010dina Ljubljana je na 40-obletnico osvoboditve 9. maja leta 1985 uredila in odprla pe\u0161pot, ki jo zaznamujejo \u0161tevilni spomeniki in spominski kamni.<\/p>\n

V \u010dasu Jugoslavije je bila udele\u017eba vsakoletnega pohoda obvezna za vse ljubljanske \u0161olarje, \u0161tudente in delavce, ki so praviloma naredili tudi \u017eivi obro\u010d okoli mesta. Po nastanku samostojne Republike Slovenije je postala udele\u017eba na pohodu neobvezna, kljub temu pa se \u0161tevilni prebivalci \u0161e naprej odlo\u010dijo za to pot.<\/p>\n

Danes nad potjo bdi dru\u0161tvo Zeleni pristan, ki organizira pomembno vsebinsko dopolnitev na poti \u2013 sajenje dreves, ki imajo vsako svojo zgodbo in svoj pomen. Tako nastajajo drevoredi spominov, obele\u017eitev in po\u010dastitev na\u0161ih skupin, ve\u010dinoma pa \u010disto osebnih zgodb in usod. Vse pa \u017eal ni bilo tako ro\u017enato. Kot je v svoji knjigi Mesto brez spomina zapisal profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti Bo\u017eidar Jezernik, so v \u010dasu tranzicijske Slovenije \u00bbneznanci\u00ab vandalsko oskrunili najlep\u0161i javni spomenik \u2013 Pot spominov in tovari\u0161tva. Spravili so se celo nad drevesa ob poti in jih grobo polomili. Na sre\u010do se tak\u0161ne stvari ne dogajajo ve\u010d in upamo, da se nikoli ve\u010d tudi ne bodo.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ljubljana letos praznuje \u0161estdeseto obletnico od prvega pohoda ob \u017eici. Poleg tega mineva tudi 75 let odkar so italijanske okupacijske oblasti mesto ogradile z bode\u010do \u017eico.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":2159,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[884,1],"tags":[430,161,754,755,753,160,751,750,752],"class_list":["post-2158","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prispevki","category-uncategorized","tag-druga-drzavna-gimnazija","tag-druga-svetovna-vojna","tag-fasizem","tag-of","tag-okupirana-ljubljana","tag-partizani","tag-pohod-ob-zici","tag-pot","tag-pot-spominov-in-tovaristva"],"acf":[],"yoast_head":"\n\u0160estdeset let od prvega pohoda ob \u017eici - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Ljubljana praznuje \u0161estdeseto obletnico prvega pohoda ob \u017eici. Poleg tega mineva 75 let odkar so italijanske oblasti mesto ogradile z bode\u010do \u017eico.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"\u0160estdeset let od prvega pohoda ob \u017eici - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Ljubljana praznuje \u0161estdeseto obletnico prvega pohoda ob \u017eici. Poleg tega mineva 75 let odkar so italijanske oblasti mesto ogradile z bode\u010do \u017eico.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2017-02-21T18:47:52+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2018-02-04T14:02:13+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/POT-NoveSto\u017eice-Osmanagi\u0107-scaled.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"2560\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1920\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"7 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"\u0160estdeset let od prvega pohoda ob \u017eici\",\"datePublished\":\"2017-02-21T18:47:52+00:00\",\"dateModified\":\"2018-02-04T14:02:13+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\\\/\"},\"wordCount\":1379,\"commentCount\":1,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/02\\\/POT-NoveSto\u017eice-Osmanagi\u0107-scaled.jpg\",\"keywords\":[\"druga dr\u017eavna gimnazija\",\"druga svetovna vojna\",\"fa\u0161izem\",\"OF\",\"okupirana Ljubljana\",\"partizani\",\"pohod ob \u017eici\",\"POT\",\"pot spominov in tovari\u0161tva\"],\"articleSection\":[\"Prispevki\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\\\/\",\"name\":\"\u0160estdeset let od prvega pohoda ob \u017eici - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/02\\\/POT-NoveSto\u017eice-Osmanagi\u0107-scaled.jpg\",\"datePublished\":\"2017-02-21T18:47:52+00:00\",\"dateModified\":\"2018-02-04T14:02:13+00:00\",\"description\":\"Ljubljana praznuje \u0161estdeseto obletnico prvega pohoda ob \u017eici. Poleg tega mineva 75 let odkar so italijanske oblasti mesto ogradile z bode\u010do \u017eico.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/02\\\/POT-NoveSto\u017eice-Osmanagi\u0107-scaled.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/02\\\/POT-NoveSto\u017eice-Osmanagi\u0107-scaled.jpg\",\"width\":2560,\"height\":1920,\"caption\":\"Tabla za POT v Novih Sto\u017eicah. Foto: Danijel Osmanagi\u0107.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"\u0160estdeset let od prvega pohoda ob \u017eici\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"\u0160estdeset let od prvega pohoda ob \u017eici - Zgodovina na dlani","description":"Ljubljana praznuje \u0161estdeseto obletnico prvega pohoda ob \u017eici. Poleg tega mineva 75 let odkar so italijanske oblasti mesto ogradile z bode\u010do \u017eico.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"\u0160estdeset let od prvega pohoda ob \u017eici - Zgodovina na dlani","og_description":"Ljubljana praznuje \u0161estdeseto obletnico prvega pohoda ob \u017eici. Poleg tega mineva 75 let odkar so italijanske oblasti mesto ogradile z bode\u010do \u017eico.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2017-02-21T18:47:52+00:00","article_modified_time":"2018-02-04T14:02:13+00:00","og_image":[{"width":2560,"height":1920,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/POT-NoveSto\u017eice-Osmanagi\u0107-scaled.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"7 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"\u0160estdeset let od prvega pohoda ob \u017eici","datePublished":"2017-02-21T18:47:52+00:00","dateModified":"2018-02-04T14:02:13+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/"},"wordCount":1379,"commentCount":1,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/POT-NoveSto\u017eice-Osmanagi\u0107-scaled.jpg","keywords":["druga dr\u017eavna gimnazija","druga svetovna vojna","fa\u0161izem","OF","okupirana Ljubljana","partizani","pohod ob \u017eici","POT","pot spominov in tovari\u0161tva"],"articleSection":["Prispevki"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/","name":"\u0160estdeset let od prvega pohoda ob \u017eici - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/POT-NoveSto\u017eice-Osmanagi\u0107-scaled.jpg","datePublished":"2017-02-21T18:47:52+00:00","dateModified":"2018-02-04T14:02:13+00:00","description":"Ljubljana praznuje \u0161estdeseto obletnico prvega pohoda ob \u017eici. Poleg tega mineva 75 let odkar so italijanske oblasti mesto ogradile z bode\u010do \u017eico.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/POT-NoveSto\u017eice-Osmanagi\u0107-scaled.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/POT-NoveSto\u017eice-Osmanagi\u0107-scaled.jpg","width":2560,"height":1920,"caption":"Tabla za POT v Novih Sto\u017eicah. Foto: Danijel Osmanagi\u0107."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/sestdeset-let-od-prvega-pohoda-ob-zici\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"\u0160estdeset let od prvega pohoda ob \u017eici"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2158","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2158"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2158\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2166,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2158\/revisions\/2166"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2159"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2158"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2158"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2158"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}