{"id":2226,"date":"2017-04-17T13:28:50","date_gmt":"2017-04-17T11:28:50","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=2226"},"modified":"2018-02-04T15:01:41","modified_gmt":"2018-02-04T14:01:41","slug":"zidje-v-ljubljani","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/zidje-v-ljubljani\/","title":{"rendered":"\u017didje v Ljubljani"},"content":{"rendered":"
\"\u017didovska<\/a>
\u017didovska steza, foto Danijel Osmanagi\u0107<\/figcaption><\/figure>\n

V zadnjih dveh letih smo na portalu v sklopu rubrike \u00bbKulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani\u00ab<\/em> opisali ve\u010d osebnosti, ki so z svojim delovanjem vplivali na razvoj Ljubljane na podro\u010dju kulture. Sedaj se bomo posvetili \u0161e opisu nekaterih skupnosti, ki so \u017eivele ali \u0161e \u017eivijo v slovenski prestolnici. Tokrat je na vrsti \u017eidovska skupnost, ki je v Ljubljani pustila pomemben pe\u010dat v obdobju od za\u010detka 13. pa vse do za\u010detka 16. stoletja.<\/p>\n

Prvi podatki iz leta 1325<\/strong><\/h5>\n

\u017didi naj bi se v Ljubljani naselili \u017ee v za\u010detku 13. stoletja. Prvi zanesljivi dokumenti pri\u010dajo, da je bilo leta 1325 skupini \u017didov dovoljeno, da v Ljubljani vodijo banko za posojila. Ti so v mesto pri\u0161li z Gori\u0161ke, a ostali zgolj kratek \u010das. Naslednja skupina priseljenih \u017didov se nato omenja leta 1350, potem pa do konca 14. stoletja ni zaslediti ve\u010djega dokumentiranega prihoda \u017didov v Ljubljano. Nova skupina \u017didov se sledi spet v prvi polovici 15.stoletja.<\/p>\n

V Ljubljani so se \u017didje naselili na Novem Trgu, ki je bil eden izmed treh delov srednjeve\u0161kega ljubljanskega mesta. Njihova \u010detrt je obsegala okoli\u0161 dana\u0161nje \u017didovske ulice in \u017didovske steze. Bila je ob mestnem obzidju in ob Ljubljanici v bli\u017eini vicedomskega dvora. \u017didje so \u017eiveli \u0161e na Jur\u010di\u010devem trgu, \u010cevljarski in Gosposki ulici. Na \u017didovski stezi 4 naj bi stala sinagoga, \u010deprav je o njej znano zelo malo. \u017didovska \u010detrt ni bila nekak\u0161en geto, kjer bi \u017didje \u017eiveli lo\u010deno od ostalega prebivalstva.<\/p>\n

Ban\u010dni\u0161tvo in posojanje denarja<\/strong><\/h5>\n

\u010ceprav stereotipi govorijo druga\u010de, pa vsi \u017didje v Ljubljani niso bili bankirji, ampak je bilo med njimi tudi kar nekaj zdravnikov. V drugi polovici 15. stoletja so jih za\u010deli po\u010dasi izpodrivati iz kreditnega denarnega poslovanja, v katerem so se vse bolj uveljavljali kristjani. Pravni in gospodarski polo\u017eaj \u017didov se je zato znatno poslab\u0161al.<\/p>\n

\"\u010cevljraski_most_Ljubljanski_grad_Ljubljanica_1903\"<\/a>
Pogled z Jur\u010di\u010devega trga proti \u010cevljarskemu mostu.<\/figcaption><\/figure>\n

Najbolj dejavni pri posojanju denarja so bili v drugi polovici 14.st. Njihovi klienti so bili najpremo\u017enej\u0161i plemi\u010di in duhov\u0161\u010dina, kar govori o njihovi mo\u010di v tem \u010dasu. V 15. st. se je njihova klientela spremenila, ve\u010dino so sestavljali kmetje in rokodelci.<\/p>\n

Leta 1515 sledi izgon iz Ljubljane<\/strong><\/h5>\n

Od srede 15. stoletja je v avstrijskih de\u017eelah za\u010delo nara\u0161\u010dati proti\u017eidovsko razpolo\u017eenje. \u017didom, ki so se medtem za\u010deli ukvarjati tudi s trgovino, je bila slednja dejavnost leta 1513 prepovedana. Le dve leti kasneje pa so bili z ukazom cesarja Maksimilijana \u0161e izgnani iz Ljubljane.<\/p>\n

\u010ceprav \u017eidovska naselbina \u0161tevil\u010dno in gospodarsko ni bila mo\u010dna, je bila v srednjeve\u0161ki Ljubljani eden izmed \u010dlenov dru\u017ebenega in gospodarskega \u017eivljenja. Najve\u010djo vlogo so imeli takoj po naselitvi, ko so se ukvarjali z bankirskimi posli za de\u017eelnega kneza. Pozneje se je njihova vloga manj\u0161ala in po ponovni naselitvi v 19. stoletju ni ve\u010d dosegala tistega iz \u010dasa srednjega veka.<\/p>\n

\u010ceprav se po letu 1515 niso ve\u010d smeli naseljevati na Kranjskem, so \u017didje \u0161e vedno obiskovali Ljubljano kot obrtniki in trgovci. Nekateri so se lahko v Ljubljani zadr\u017eali tudi po nekaj tednov. Klub temu je bil polo\u017eaj \u017didov v Avstriji izjemno slab vse do reform Marije Terezije in Jo\u017eefa II.<\/p>\n

Povrnitev pravic za \u010das Ilirskih provinc<\/strong><\/h5>\n

S prihodom Francozov in Ilirskih provinc v za\u010detku 19. stoletja se je bilo \u017didom spet dovoljeno naseljevati v Ljubljani,\u00a0 a so bile te pravice \u017ee leta 1813 z vrnitvijo Avstrije spet ukinjene. Mnogi so se zato odselili, le nekaterim je bilo dovoljeno ostati. Od leta 1825 pa nato ponovno sledimo po\u010dasni rasti \u0161tevila \u017didov v Ljubljani.<\/p>\n

Med vidnimi \u017eidovskimi pri\u0161leki v tem obdobju sta bila brata Heimann, ki sta odprla trgovino z manofakturnim blagom na Spittalski, dana\u0161nji Stritarjevi ulici. Podjetni\u0161tvo bratov Heimann je nadaljeval ne\u010dak Simon, ki je postal eden najbolj znanih \u017didov v zgodovini Ljubljane. Znan je bil predvsem po svoji po\u0161tenosti in skromnosti. Leta 1842 so njemu in njegovi dru\u017eini dovolili, da se za stalno nastanijo v Ljubljani.<\/p>\n

Da bi si zagotovili pravico do nemotenega delovanja v mestu, se je mnogo \u017didov do leta 1848 pokristjanilo, nato pa je bila z mar\u010dno revolucijo uveljavljena svoboda veroizpovedi, ki pa \u0161e naprej ni omogo\u010dala stalne naselitve. Od leta 1848 do 1865 je pri\u0161lo v Ljubljano okoli dvajset \u017didov, ki so se ukvarjali z kro\u0161njarstvom. Na drugi strani je mesto v tem \u010dasu zapustil Simon Heimann, tako da je v njem, pri \u010demer ne \u0161tejemo tistih, ki so se spreobrnili, imel stalno prebivali\u0161\u010de le \u0161e en \u017did \u2013 Alexander Schneider.<\/p>\n

Sprostitev pravil po letu 1867<\/strong><\/h5>\n

Z letom 1867 in ustanovitvijo Avstro-Ogrske je bilo \u017didom kon\u010dno dovoljeno prosto naseljevanje v Ljubljani. Ukvarjali so se ve\u010dinoma s trgovino in industrijo, ki je tedaj cvetela. Trije \u017didje so sedeli v upravnem odboru ljubljanske pivovarne, \u0161est jih je bilo zaposlenih v papirnici Vev\u010de.<\/p>\n

Popis prebivalstva iz leta 1900 je v Ljubljani na\u0161telo 84 prebivalcev \u017eidovske veroizpovedi. Mnogi \u017eidovske dru\u017eine ki so se tedaj naselile v Ljubljani, so nemoteno delovale vse do leta 1941. Vendar pa v tem \u010dem obdobju niso organizirali nobenega dru\u0161tva in so ve\u010dinoma ostajali nezainteresirani za \u0161irjenje sionisti\u010dnih idej o naseljevanju Palestine.<\/p>\n

Prihod Hitlerja na oblast pove\u010da prihod \u017didov<\/strong><\/h5>\n
\"Ljubljana<\/a>
Ljubljana sredi 16. stoletja.<\/figcaption><\/figure>\n

Po razpadu avstro-ogrske monarhije in formiranju Kraljevine SHS je \u0161tevilo \u017didov v Ljubljani ostalo pribli\u017eno enako, to je okoli 100. \u0160tevilo je se pove\u010dalo po prihodu Adolfa Hitlerja na oblast v Nem\u010diji, tako da v Ljubljani leta 1935 zasledimo preko 150 \u017didov.<\/p>\n

Med njimi je bil npr. poljski dr\u017eavljan Joahim \u0160apira, ki je leta 1929 odprl trgovsko agenturo, jo dve leti zatem zaprl in odprl trgovino z galanterijskim, konfekcijskim in kratkim blagom. Pod vplivom \u017eidovskega kapitala je bil prvotno tudi Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Nasploh so bili \u017didje udele\u017eeni pri mnogih ban\u010dnih, zavarovalnih in industrijskih podjetjih.<\/p>\n

V \u010dasu okupacije je bila ve\u010dina \u017didov deportirana, usmr\u010dena ali je spremenila vero. Nekateri so se skrivali, drugi so se pridru\u017eili partizanom in komunisti\u010dni partiji ter tako do\u010dakali osvoboditev leta 1945. Po vojni so se vrnili le redki, medtem ko so se preostali preselili v svojo novo dr\u017eavo Izrael, ali se porazgubili po zahodnoevropskih dr\u017eavah in ZDA. Danes \u017eidovska skupnost v Ljubljani \u0161teje pribli\u017eno sto \u010dlanov.<\/p>\n

Literatura: <\/strong><\/p>\n

    \n
  • Valen\u010di\u010d, Vlado: \u017didje v preteklosti Ljubljane. Ljubljana 1992.<\/em><\/li>\n<\/ul>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    V zadnjih dveh letih smo na portalu v sklopu rubrike \u00bbKulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani\u00ab opisali ve\u010d osebnosti, ki so z svojim delovanjem vplivali na razvoj Ljubljane na podro\u010dju kulture. Sedaj se bomo posvetili \u0161e opisu nekaterih skupnosti, ki so \u017eivele ali \u0161e \u017eivijo v slovenski prestolnici.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":2228,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[884,1],"tags":[786,783,782,784,787,785],"class_list":["post-2226","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prispevki","category-uncategorized","tag-heimann","tag-judje","tag-zidje","tag-zidovska-skupnost","tag-zidovska-steza","tag-zidovska-ulica"],"acf":[],"yoast_head":"\n\u017didje v Ljubljani - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"\u017didovska skupnost je v Ljubljani pustila pomemben pe\u010dat v obdobju od za\u010detka 13. pa vse do za\u010detka 16. stoletja.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/zidje-v-ljubljani\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"\u017didje v Ljubljani - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"\u017didovska skupnost je v Ljubljani pustila pomemben pe\u010dat v obdobju od za\u010detka 13. pa vse do za\u010detka 16. stoletja.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/zidje-v-ljubljani\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2017-04-17T11:28:50+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2018-02-04T14:01:41+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/\u017didovska-steza-foto-Danijel-Osmanagi\u0107-scaled.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"2560\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1920\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"5 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zidje-v-ljubljani\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zidje-v-ljubljani\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"\u017didje v Ljubljani\",\"datePublished\":\"2017-04-17T11:28:50+00:00\",\"dateModified\":\"2018-02-04T14:01:41+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zidje-v-ljubljani\\\/\"},\"wordCount\":1077,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zidje-v-ljubljani\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/\u017didovska-steza-foto-Danijel-Osmanagi\u0107-scaled.jpg\",\"keywords\":[\"Heimann\",\"judje\",\"\u017eidje\",\"\u017eidovska skupnost\",\"\u017didovska steza\",\"\u017eidovska ulica\"],\"articleSection\":[\"Prispevki\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zidje-v-ljubljani\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zidje-v-ljubljani\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zidje-v-ljubljani\\\/\",\"name\":\"\u017didje v Ljubljani - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zidje-v-ljubljani\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zidje-v-ljubljani\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/\u017didovska-steza-foto-Danijel-Osmanagi\u0107-scaled.jpg\",\"datePublished\":\"2017-04-17T11:28:50+00:00\",\"dateModified\":\"2018-02-04T14:01:41+00:00\",\"description\":\"\u017didovska skupnost je v Ljubljani pustila pomemben pe\u010dat v obdobju od za\u010detka 13. pa vse do za\u010detka 16. stoletja.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zidje-v-ljubljani\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zidje-v-ljubljani\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zidje-v-ljubljani\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/\u017didovska-steza-foto-Danijel-Osmanagi\u0107-scaled.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/\u017didovska-steza-foto-Danijel-Osmanagi\u0107-scaled.jpg\",\"width\":2560,\"height\":1920,\"caption\":\"\u017didovska steza, foto Danijel Osmanagi\u0107\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/zidje-v-ljubljani\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"\u017didje v Ljubljani\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"\u017didje v Ljubljani - Zgodovina na dlani","description":"\u017didovska skupnost je v Ljubljani pustila pomemben pe\u010dat v obdobju od za\u010detka 13. pa vse do za\u010detka 16. stoletja.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/zidje-v-ljubljani\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"\u017didje v Ljubljani - Zgodovina na dlani","og_description":"\u017didovska skupnost je v Ljubljani pustila pomemben pe\u010dat v obdobju od za\u010detka 13. pa vse do za\u010detka 16. stoletja.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/zidje-v-ljubljani\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2017-04-17T11:28:50+00:00","article_modified_time":"2018-02-04T14:01:41+00:00","og_image":[{"width":2560,"height":1920,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/\u017didovska-steza-foto-Danijel-Osmanagi\u0107-scaled.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"5 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zidje-v-ljubljani\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zidje-v-ljubljani\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"\u017didje v Ljubljani","datePublished":"2017-04-17T11:28:50+00:00","dateModified":"2018-02-04T14:01:41+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zidje-v-ljubljani\/"},"wordCount":1077,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zidje-v-ljubljani\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/\u017didovska-steza-foto-Danijel-Osmanagi\u0107-scaled.jpg","keywords":["Heimann","judje","\u017eidje","\u017eidovska skupnost","\u017didovska steza","\u017eidovska ulica"],"articleSection":["Prispevki"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zidje-v-ljubljani\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zidje-v-ljubljani\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zidje-v-ljubljani\/","name":"\u017didje v Ljubljani - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zidje-v-ljubljani\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zidje-v-ljubljani\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/\u017didovska-steza-foto-Danijel-Osmanagi\u0107-scaled.jpg","datePublished":"2017-04-17T11:28:50+00:00","dateModified":"2018-02-04T14:01:41+00:00","description":"\u017didovska skupnost je v Ljubljani pustila pomemben pe\u010dat v obdobju od za\u010detka 13. pa vse do za\u010detka 16. stoletja.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zidje-v-ljubljani\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zidje-v-ljubljani\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zidje-v-ljubljani\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/\u017didovska-steza-foto-Danijel-Osmanagi\u0107-scaled.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/\u017didovska-steza-foto-Danijel-Osmanagi\u0107-scaled.jpg","width":2560,"height":1920,"caption":"\u017didovska steza, foto Danijel Osmanagi\u0107"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/zidje-v-ljubljani\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"\u017didje v Ljubljani"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2226","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2226"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2226\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2237,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2226\/revisions\/2237"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2228"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2226"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2226"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2226"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}