{"id":2240,"date":"2017-04-26T21:13:57","date_gmt":"2017-04-26T19:13:57","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=2240"},"modified":"2019-04-25T19:31:09","modified_gmt":"2019-04-25T17:31:09","slug":"dan-osvobodilne-fronte","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/dan-osvobodilne-fronte\/","title":{"rendered":"Dan osvobodilne fronte"},"content":{"rendered":"
\"vidmarjeva<\/a>
Spomenik ustanovitvi OF pred hi\u0161o Staneta Vidmarja v Ljubljani. Foto: Danijel Osmanagi\u010d.<\/figcaption><\/figure>\n

Dan osvobodilne fronte ali Dan OF (danes Dan upora proti okupatorju) je dr\u017eavni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila. <\/strong><\/p>\n

Na ta dan leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Protiimperialisti\u010dna fronta, ki se je po nem\u0161kem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. OF[1]<\/sup><\/a> je bila sicer ustanovljena dan prej, 26. aprila 1941, v hi\u0161i knji\u017eevnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj politi\u010dnih strank, (dela) sokolov in kulturnih delavcev. To so bili Boris Kidri\u010d, Boris Ziherl, Ale\u0161 Bebler (za komunisti\u010dno partija), Josip Rus (za sokole), Tone Fajfar (za kr\u0161\u010danske socialiste), Ferdo Kozak, Franc \u0160turm in Josip Vidmar (za slovenske kulturne delavce).<\/p>\n

Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije. Po koncu vojne se je iz organizacije oboro\u017eenega odpora spremenila v organizacijo mno\u017ei\u010dnega politi\u010dnega udejstvovanja. Njena naloga je bila udejanjati politiko Komunisti\u010dne partije Slovenije (KPS) in oblastnih organov ter organiziranje povojne obnove.<\/p>\n

Ko sta minili prvi dve leti povojne obnove, je pri\u0161el \u010das za nove praznike. Bo\u017ei\u010d so \u0161e slavili, je pa prezidij ljudske skup\u0161\u010dine Slovenije 23. februarja 1948 sprejel zakon, s katerim je izpostavil dan ustanovitve Osvobodilne fronte kot najsvetlej\u0161ega in najvi\u0161jega izmed vseh slovenskih dni. \u00bbPomeni za\u010detek oboro\u017eenega odpora slovenskega ljudstva v boju zoper okupatorja in za\u010detek organiziranja slovenske dr\u017eavnosti<\/em>.\u00ab[2]<\/sup><\/a><\/p>\n

Tudi prvo praznovanje je bilo epohalno. Ni se kon\u010dalo pri recitacijah, \u0161olskih proslavah, bakladah po mestih, telovadnih akademijah in slavnostnih govorih. V Unionski dvorani v Ljubljani je bil sklican II. kongres Osvobodilne fronte Slovenije, na katerem je sodeloval celoten dr\u017eavni vrh. V tedaj osrednjem \u010dasopisu Ljudski pravici z datumom 28. aprila 1948 je bil na prvih treh strani govor, ki ga je imel na kongresu Miha Marinko: \u00bbDragi tovari\u0161 Tito! Ob sve\u010dani otvoritvi kongresa … po\u0161iljamo Vam, svojemu velikemu u\u010ditelju in voditelju tople tovari\u0161ke pozdrave. V imenu delovnih mno\u017eic, ki jih na kongresu predstavljamo, se obvezujemo, da bomo vlo\u017eili vse ustvarjalne sile, trud in delovni elan, da izpolnimo veli\u010dastne naloge petletnega plana. Na\u0161a OF bo pod vodstvom slavne Komunisti\u010dne partije postala v \u0161e ve\u010dji meri kot doslej nepremagljiva armada na\u0161ega delovnega ljudstva. Njegovo enotnost bomo kovali v naporih in v skupnem delu na gradbi\u0161\u010dih, na poljih in v tovarnah. V stalni borbi proti ostankom izkori\u0161\u010devalcev, proti saboterjem, klevetnikom in vojnih hujska\u010dem, v borbi za mir in neodvisnost. Dragi tovari\u0161 Tito, zavedamo se, da je bilo mogo\u010de dose\u010di veli\u010dastne uspehe v na\u0161em dosedanjem delu samo pod Va\u0161im modrim vodstvom in z Va\u0161o stalno pomo\u010djo. \u017divel na\u0161 ljubljeni voditelj in u\u010ditelj tovari\u0161 Tito!<\/em>\u00ab[3]<\/sup><\/a><\/p>\n

Za nekaj let ga izpodrine Dan vstaje<\/strong><\/h5>\n

Leta 1951 je ljudska skup\u0161\u010dina LR Slovenije sprejela zakon, s katerim je postavila 22. julij za slovenski dr\u017eavni praznik. \u00bb22. julija 1941 so se za\u010dele na slovenski zemlji prve organizirane partizanske akcije proti fa\u0161isti\u010dnemu okupatorju, ki pomenijo za\u010detek vseljudske revolucije in mno\u017ei\u010dne oboro\u017eene borbe za osvoboditev slovenskega naroda<\/em>.\u00ab[4]<\/sup><\/a> Tako je 22. julij postal Dan vstaje.<\/p>\n

To je bil tudi za\u010detek tihega ukinjanja praznovanja 27. aprila – dneva OF. Leta 1952 je bil 27.april uradno \u0161e praznik, ni pa bil ve\u010d dela prosti dan. Z odlokom 16. januarja 1958 je 27. april kot dr\u017eavni praznik prenehal obstajati. 26. aprila 1968 je na seji Republi\u0161ke konferenc SZDL Josip Vidmar, ki je bil takrat predsednik akademije znanosti in umetnosti, predlagal, da se ponovno uvede 27. april kot dr\u017eavni praznik. Od septembra 1968 je tako 27. april spet dr\u017eavni praznik.<\/p>\n

________________________<\/p>\n

[1]<\/a> Na kongresu Ljudske Fronte Jugoslavije v Beogradu med 5. in 7. avgustom 1945 je OF uradno postala njen sestavni del. Aprila 1953 se je OF preimenovala v Socialisti\u010dno zvezo delovnega ljudstva (SZDL) in s tem prenehala obstajati.<\/p>\n

[2]<\/a> UL FLRJ, 12-62\/ 11. 2. 1948.<\/p>\n

[3]<\/a> Ljudska pravica, 28. april 1948.<\/p>\n

[4]<\/a> Uradni list LRS, \u0161t. 17\/51.<\/p>\n

Literatura<\/strong><\/p>\n