{"id":2250,"date":"2017-04-30T17:01:54","date_gmt":"2017-04-30T15:01:54","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=2250"},"modified":"2018-05-08T19:36:50","modified_gmt":"2018-05-08T17:36:50","slug":"prvi-maj-osrednji-delavski-praznik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/prvi-maj-osrednji-delavski-praznik\/","title":{"rendered":"Prvi maj \u2013 osrednji delavski praznik"},"content":{"rendered":"
\"HaymarketRiot-Chicago<\/a>
Krvavi protesti leta 1886 v Chicagu. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n

Prvi maj praznujemo v spomin na krvave proteste leta 1886 v Chicagu, ko so delavci protestirali za osemurni delavnik in ostale delavske pravice. Prvi maj je tekom desetletij postal praznik dela v ve\u010dini dr\u017eav, med dr\u017eavami, ki ga ne obele\u017eujejo, pa \u0161e vedno ostajajo Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike. <\/strong><\/p>\n

Starodavno kresovanje na Slovenskem izvira \u0161e iz predrimske venetske dobe, ki je povezan z misti\u010dnim \u010da\u0161\u010denjem Sonca, po drugi svetovni vojni pa je dobilo popolnoma novo vsebino. S kurjenjem kresov, postavljenjem mlajev in no\u0161njo nageljnov je nadomestil praznik sv. Krstnika (24. junij) oziroma kresne no\u010di ter postal sestavni del delavskega praznika. Praznik je imel veliko te\u017eo in mo\u010dan ideolo\u0161ki naboj.<\/p>\n

Praznovanje prvega maja kot delavskega praznika sicer sega v leto 1890, ko so ga prvi\u010d praznovali v takratnih slovenskih de\u017eelah. Skup\u0161\u010dina FLRJ je \u017ee leta 1945 razglasila prvi maj za dr\u017eavni praznik, \u010dez nekaj let pa je ta praznik postal dvodneven. Prvomajska praznovanja so postala v vseh socialisti\u010dnih dr\u017eavah dela prost dan in zakonit praznik.<\/p>\n

Praznovanje leta 1946<\/strong><\/h5>\n

Praznovanje 1. maja 1946 je bilo na Slovenskem najbolj mno\u017ei\u010dno in vseljudsko. Centralni komite komunisti\u010dne partije Jugoslavije je v svojem prvomajskem razglasu spregovoril o novem smislu in vsebini dela, o njegovi osvoboditvi in o njegovi povezovalni vlogi med delavci, kmeti in ljudsko inteligenco ter o tem, da se 1. maj praznuje v osvobojeni Jugoslaviji v razmerah mirne graditve opusto\u0161ene dr\u017eave v \u00bbznamenju bratstva in enostnosti vse narodov Jugoslavije\u2026v znamenju ogromnega delovnega, ustvarjalnega poleta na\u0161e mladine, na\u0161ih delavcev, na\u0161ih kmetov, na\u0161e ljudske inteligence.<\/em>\u00ab[1]<\/sup><\/a> V Ljubljani je bila 1. maja velikanska povorka, v kateri je bilo okoli 30.000 ljudi, 70.000 pa jo je spremljalo. Mesto je bilo v zastavah, cvetju in zelenju, pro\u010delja hi\u0161 so bila ove\u0161ena z napisi in slikami voditeljev, povsod so odmevali glasovi iz zvo\u010dnikov in radijskih aparatov, ki so jih Ljubljan\u010dani postavili na okna.<\/p>\n

Povorka po mestnih ulicah in mimo slavnostne tribune na dana\u0161nji Pre\u0161ernovi cesti pred vhodom v nekdanjo Veselovo ulico je trajala \u0161tiri ure. V povorko so pri\u0161li ne samo Ljubljan\u010dani in okoli\u0161ki prebivalci, temve\u010d tudi delovni kolektivi in razna zastopstva iz vse Slovenije. Na \u010delu sprevoda so stopali nosilci dr\u017eavnega grba, nosilec dr\u017eavne zastave in nosilci federalnih republi\u0161kih zastav, nosilci slik Marxa, Engelsa, Lenina, Stalina in Tita, nosilci praporov sindikalnih zvez, raznih napisov in voja\u0161ka godba.<\/p>\n

Za \u010delom so korakali \u010dlani sindikalnih organizacij in delavci \u0161tevilnih podjetij, razvr\u0161\u010deni po strokah: kovinarji, \u017eelezni\u010darji, rudarji, prosvetni delavci, tekstilci, kmetje, zdravstveni delavci, grafi\u010darji, gradbinci, fizkulturna dru\u0161tva, delavci kemi\u010dne industrije, gostinci, gospodinjske pomo\u010dnice, trgovski pomo\u010dniki, uslu\u017ebenci bank in zavarovalnic, uradniki, po\u0161tarji, mili\u010dniki, brivci in frizerji, zadru\u017eniki in drugi, ter delegacije mno\u017ei\u010dnih politi\u010dnih organizacij Osvobodilne fronte, \u017eenske in mladinske organizacije in \u0161olarji.<\/p>\n

\"Prvomajski_sprevod_v_Ljubljani_1961_Wiki,<\/a>
Prvomajski sprevod v Ljubljani leta 1961. Foto Jo\u017ee Gal, Ve\u010der, dostopno na Wikipedii.<\/figcaption><\/figure>\n

Vsaka skupina je imela na svojem \u010delu napis s svojim imenom in zastavo. Vmes so korakale in igrale \u0161tevilne godbe. Vsaka skupina je prikazovala svoje delo, svoje stroje, izdelke in svoje uspehe. \u0161tevilni so bili napisi, ki so slavili udarnike, \u00bbprve borce na fronti dela<\/em>\u00ab. \u00bbPrej s pu\u0161ko, sedaj se borimo za obnovo s cepinom in stroji<\/em>,\u00ab se je glasil pano jeseni\u0161kih \u017eelezarjev. \u017delezni\u010darji so prikazali elektri\u010dno lokomotivo, svoja domovinska \u010dustva pa so izrazili z veliko simboli\u010dno vozovnico Ljubljana-Trst, Ljubljana-Celovec. Trboveljski rudarji, oble\u010deni v delovne obleke, so na kamionu prikazali rudni\u0161ki rov, velenjski in rastni\u0161ki rudarji so hodili za napisom \u00bbDvignili smo proizvodnjo!<\/em>\u00ab Delavke iz ljubljanskega Saturnusa so bile oble\u010dene v bele, modre in rde\u010de bluze in so z veliko rde\u010do zvezdo, ki so jo nosile v svoji sredi, ponazorile zastavo, trgovci Name in Naproze so prikazali prodajalne in blago, ki ga je \u017ee bilo mogo\u010de dobiti brez nakaznic, elektrikarji so vozili velikanski likalnik, na \u010digar vrhu je igral harmonikar v narodni no\u0161i. Dr\u017eavno podjetje Vino je razkazovalo velikanske sode, iz katerih so to\u010dili vino, z voza dr\u017eavnega trgovskega podjetja s sadjem so delili prve \u010de\u0161nje. Sledile so \u0161tevilne druge skupine raznih podjetij in politi\u010dnih organizacij.[2]<\/sup><\/a><\/p>\n

Prvomajske proslave in parade<\/strong><\/h5>\n

Prva leta po vojni so bile prvomajske proslave v Jugoslaviji zelo mogo\u010dne manifestacije z velikimi paradami, kasneje pa so dobile manj pompozno obliko. Dan se je za\u010del navsezgodaj zjutraj z budnicami pihalne godbe, \u010dez dan so se vrstili \u0161tevilni sprevodi in kulturne prireditve, ki so se navadno zaklju\u010dile zve\u010der s kresom in veselico. Ljudje so imeli pripete rde\u010de nageljne, oble\u010deni pa so bili v najbolj\u0161a obla\u010dila. Pomembno mesto pri praznovanju so imele rde\u010de zastave in mlaji. Velik del takratnega praznovanja je bil prevzet po Sovjetski zvezi. Simbolika tega dne je bila v vseh vidikih povezana s solidarnostjo delavcev in bojem za pravice.[3]<\/sup><\/a><\/p>\n

Praznik 1. maja se je ves \u010das programsko vklju\u010deval v aktualne dru\u017ebene in politi\u010dne tokove tudi po osvoboditvi. Postal je dan pregleda uspehov in naporov delovnih ljudi pri obnovi in pri gospodarski ter dru\u017ebeni preobrazbi, postal je dan spodbud za nove napore na vseh podro\u010djih dela in ustvarjenja, bil je tudi dan mednarodne vzajemnosti delavstva v boju za mir, varnost in neodvisnost, do Londonskega memoranduma pa je vklju\u010deval tudi zahtevo slovenskega naroda za njegovo pravico \u017eiveti zdru\u017eeni v eni dr\u017eavi.<\/p>\n

Praznik danes<\/strong><\/h5>\n

\u0160e desetletja so bila prvomajska praznovanja manifestativno mno\u017ei\u010dna in so dejavno spremljala pere\u010da dru\u017ebena, politi\u010dna in gospodarska stanja in vpra\u0161anja doma in v svetu. Obseg prvomajskih proslav se je tekom desetletij zmanj\u0161al, v samostojni Sloveniji pa danes ostaja praznik, ki se v ve\u010dernih urah kon\u010da s kresom in veselico. Prvi maj je tako tudi prvi dan \u0161marnic, vsakodnevnih verskih \u010da\u0161\u010denj\u00a0 Marije.<\/p>\n

___________________<\/p>\n

[1]<\/a> Rozman, Franc, Stiplov\u0161ek, Miroslav, Kos, Janez, Praznovanje 1. maja na Slovenskem,<\/em> Ljubljana, Delavska enotnost, 1986, str. 69.<\/p>\n

[2]<\/a> Prav tam, str. 70.<\/p>\n

[3]<\/a> Kosma\u010d, Gorazd, Poganske korenine slovenskih obi\u010dajev<\/em>, MMC RTV SLO, 10. maj 2015.<\/p>\n

Literatura<\/strong><\/p>\n