{"id":2326,"date":"2017-06-20T20:44:18","date_gmt":"2017-06-20T18:44:18","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=2326"},"modified":"2018-02-04T15:01:38","modified_gmt":"2018-02-04T14:01:38","slug":"zgodovina-samoobrambe-v-kontekstu-fizicne-varnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/zgodovina-samoobrambe-v-kontekstu-fizicne-varnosti\/","title":{"rendered":"Zgodovina samoobrambe v kontekstu fizi\u010dne varnosti"},"content":{"rendered":"
\"Prikaz<\/a>
Prikaz ju-jitsuja v Berlinu leta 1924. Vir: Bundesarchiv, Bild 102-00504, Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n

Zgodnje teorije ne razlikujejo med (samo)obrambo oseb in za\u0161\u010dito premo\u017eenja. Ali zavestno ali ne, to temelji na rimskem pravu po na\u010delu Dominium, kjer je vsak napad na dru\u017einske \u010dlane ali premo\u017eenje osebni napad na Pater familias. Pravica do samoobrambe je oblikovana, kot na\u010delo Vim vi repellere licet, pri \u010demer je dovoljeno, da zavrnemo nasilje z uporabo sile v kontekstu samoobrambe oz. silobrana. Torej oseba, ki trpi neupravi\u010deno dejanje oz. fizi\u010dni napad na telo in zdravje, sme za obrambo svoje temeljne pravice uporabiti silo, pod pogojem, da je (samo)obramba sorazmerna napadu oz. kaznivemu dejanju napadalca.<\/p>\n

Moderni liberalizem navaja, da je silobran temeljna \u010dlovekova pravica in v vseh primerih brez izjem, kar izhaja iz te pravice. V zvezi s tem velja omeniti nekaj pravic, ki so zapisane v Splo\u0161ni deklaraciji o \u010dlovekovih pravicah in sicer, da ima vsakdo pravico do \u017eivljenja, do prostosti in do osebne varnosti, da ne sme biti nih\u010de podvr\u017een mu\u010denju ali okrutnemu, ne\u010dlove\u0161kemu ali poni\u017eujo\u010demu ravnanju ali kaznovanju, in da ne smemo nikogar nadlegovati s samovoljnim vme\u0161avanjem v njegovo zasebno \u017eivljenje, dru\u017eino, dom ali dopisovanje, niti ne z napadi na njegovo \u010dast in ugled. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred tak\u0161nim vme\u0161avanjem ali tak\u0161nimi napadi (Splo\u0161na deklaracija \u010dlovekovih pravic, 1948).<\/p>\n

V prispevku se bomo osredoto\u010dili predvsem na fizi\u010dno samoobrambo in njene zgodovinske vidike, kjer se uporablja fizi\u010dna sila za boj proti neposredni nevarnosti oz. nasilju. Pri tem gre lahko za oboro\u017een ali neoboro\u017een napad. Mo\u017enosti za uspeh za odvrnitev nasilnega napada so odvisne od velikega \u0161tevila parametrov, ki so povezani z resnostjo gro\u017enje na eni strani, in na drugi na mentalno in fizi\u010dno pripravljenost napadene osebe.<\/p>\n

Zgodovina borilnih ve\u0161\u010din in samoobrambe ter razvoj skozi \u010das<\/strong><\/h5>\n

Borilne ve\u0161\u010dine, kot jih poznamo danes, so se najprej razvile v Indiji (Keralah Payut). Trgovski razvoj je posledi\u010dno skupaj z religijo in njenimi duhovniki zapu\u0161\u010dal skrivnosti borilnih ve\u0161\u010din tudi Indijo, ter jih preselil na Kitajsko. Logar (2008) navaja, da budisti\u010dni menihi z svojimi samostani in ostalimi dejavnostmi niso za\u010detniki borilnih ve\u0161\u010din na Kitajskem. Ta je \u017ee prej imela svoje metode bojevanja, ki jih je zgolj zdru\u017eila z novimi in tako \u00bboplemenitila\u00ab svoje lastne borilne ve\u0161\u010dine. Zmotno je tudi mi\u0161ljenje, da je bil slavni budisti\u010dni menih Bodiharma tisti, ki je znani samostan Shaolin seznanil z borilnimi ve\u0161\u010dinami. Bodiharma je bil indijski menih, ki je s svojo vero \u0161iril tudi skrivnosti neoboro\u017eenega boja, a Shaolin je takrat \u017ee imel svoje metode samoobrambe.<\/p>\n

Carbajal (2015) navaja, da so na Kitajskem Shaolin menihi \u0161e naprej uspe\u0161no razvijali in dodajali nove oblike tehnik, ki so bile razvite v Indiji. Pri tem so vklju\u010devali razli\u010dne gibe oz. \u017eivalsko gibanje od tigrov, ka\u010d, opic, zmajev, panterjev ipd, ki so skrivale nevarne in smrtonosne tehnike. Menihi so zaradi svoje osebne varnosti, kot varnosti templja morali obvladati samoobrambo, da so se lahko ubranili pred ubijanjem plenilcev oz. plenjenjem templja in predmetov iz plemenitih kovin in kamnov.<\/p>\n

Predvidevanja zgodovinskih vidikov borilnih ve\u0161\u010din in samoobrambe so tako povezana z obstojem ljudi, ki so se borili iz razli\u010dnih razlogov, bodisi za obstoj z vidika osnovnih biolo\u0161kih potreb in premo\u017eenja, ali zaradi za\u0161\u010dite svojega ozemlja. Sicer te\u017eko re\u010demo, da je \u017ee od samega za\u010detka \u0161lo za borilne ve\u0161\u010dine, so pa ti elementi vsebovali \u017ee nekatere borilne tehnike oz. na drugi strani samoobrambo. Prav tako, \u010de gledamo z vidika zgodovine in kulture takratnega \u010dasa, so bile borilne ve\u0161\u010dine namenjene med drugim za voja\u0161ke namene in pri tem boj za obstanek. Pri tem so se razvijale tudi razli\u010dne napadalno-obrambne tehnike in spretnosti.<\/p>\n

Kostanj\u0161ek (2003) v svoji knjigi navaja, da so borilne ve\u0161\u010dine nastale zato, ker so pripadniki vi\u0161jih dru\u017ebenih slojev v srednjem veku nasilno zlorabljali in izkori\u0161\u010dali pripadnike ni\u017ejih dru\u017ebenih slojev. Tako so se kmeti za svoj obstoj za\u010deli upirati svojim t.i. vladarjem, kar je za posledico na nek na\u010din pomenilo tudi razvoj borilnih ve\u0161\u010din.<\/p>\n

Nekateri viri pravijo, da se je borilna ve\u0161\u010dina, ki se danes imenuje Taekwondo, kot oblika samoobrambe, kjer prevladuje no\u017ena tehnika, razvila na na\u010din, ko so se zaporniki, ki so imeli zvezane roke, upirali svojim \u010duvajem z bojem nog oz. no\u017enimi tehnikami. Zgodovinski vidiki pravice do samoobrambe Angle\u0161ki teoretiki in pravniki so opisali pravico do (samo)obrambe, kot prvi zakon narave. Filozofa Thomas Hobbes in John Locke sta tako opisala svet brez vlade oz. prava, kot stanje narave, primitiven in nevaren svet, v katerem lahko vsakdo uporabi mo\u010d, ko presodi, da je to potrebno (Cornell, 2013).<\/p>\n

V nadaljevanju \u0161e Cornell navaja, da je vzpostavitev dr\u017eave in vladavine prava zasnovano za zagotavljanje varnosti ljudi oz. dr\u017eavljanov. V zameno za vse ugodnosti, ki jih dr\u017eava, kot taka nudi, pa se posameznik odreka t.i. pravice do uporabe sile, ki bi imela za posledico smrt posameznika. Pri tem pa je \u010dloveku zagotovljena pravica do samoobrambe oz. se ta nana\u0161a na silobran, ki je neizogibno potreben, da od sebe ali koga drugega odvrnemo isto\u010dasen, protipraven napad. Po Wikipediji gre pri samoobrambi za protiukrepe, ki vklju\u010dujejo za\u0161\u010dito zdravja in drugih nevarnosti. Pravico do samoobrambe v primeru neizbe\u017ene nevarnosti za zdravje in telo omenjajo \u0161tevilne jurisdikcije. Se pa njena pravna razlaga med dr\u017eavami zelo razlikuje.<\/p>\n

Samoobramba kot ve\u0161\u010dina za osebno varnost<\/strong><\/h5>\n

Samoobramba je zelo povezana z na\u0161o mentalno in fizi\u010dno pripravljenostjo ter znanjem za ukrepanje v primerih napada na na\u0161e telo oz. zdravje. Mentalni vidik je pri tem zelo pomemben, zato ga nikakor ne smemo zanemariti. V primeru, da smo ustrezno usposobljeni za fizi\u010dni vidik samoobrambe, vendar nam manjka mentalna \u017eilavost in vztrajnost pri njeni izvedbi, jo bomo te\u017eko izvedli dovolj u\u010dinkovito.<\/p>\n

Veliko stilov borilnih ve\u0161\u010din vsebuje tehnike, ki so namenjene za samoobrambo. Pri nekaterih od teh gre predvsem za samoobrambo, pri ostalih borilnih \u0161portih pa se ta lahko u\u010dinkovito uporablja za samoobrambo z obstoje\u010dimi tehnikami. Z namenom doseganja bolj uporabne samoobrambe, se uporabljajo razli\u010dni stili in tehnike, ki so namenjene na\u010dinu \u017eivljenja ljudi. Tukaj mislimo predvsem za poklice, kjer je samoobramba pomemben del usposobljenosti (policisti, varnostniki, vojaki ipd), in glede na spol, starost ter druge potrebe.<\/p>\n

Namesto zaklju\u010dka<\/strong><\/h5>\n

Pravica do osebne varnosti in \u017eivljenja je ljudem pravnoformalno vsakemu zagotovljena v temeljnem Aktu dr\u017eave, torej Ustavi, in v Splo\u0161ni deklaraciji \u010dlovekovih pravic. Kar bi sicer moralo biti \u017ee samoposebi umevno, si vsak \u010dlovek, ki pride na svet zaslu\u017ei omenjene pravice, torej \u017eiveti in biti varen. Vendar, \u010de gledamo skozi zgodovino, in ta se \u017eal ponavlja, je (osebna) varnost tako nacije, kot posameznika vseskozi na preizku\u0161nji, kljub vsem pravicam, ki so zapisane v najvi\u0161jih aktih sodobne civilizacije.<\/p>\n

\u010clovek se je \u017ee od nekdaj moral boriti, da bi pre\u017eivel. Nasilni napadi, ki ogro\u017eajo njegovo oz. na\u0161o osebno varnost in zdravje, se na globalnem nivoju \u017eal dogajajo vsako minuto. Zaradi nasilja umirajo najbolj ranljive skupine na\u0161e dru\u017ebe, ko govorimo o osebni varnosti, torej otroci in \u017eenske. Kar je \u0161e bolj zaskrbljujo\u010de se to dogaja v dru\u017einskih krogih, ki naj bi veljali za osnovno celico varnosti. Nasilje torej ne izbira nikogar, ki bi veljal bodisi za slabega ali dobrega. Sodobna civilizacija je na nek na\u010din na preizku\u0161nji, posameznik pa prav tako, da si pridobi in zagotovi znanje za osebno varnost \u0161e pravo\u010dasno, ki mu bo pomagalo ne samo pre\u017eiveti, temve\u010d kakovostno \u017eiveti. Pri tem pa ima dolo\u010deno vlogo tudi samoobramba, ki nam lahko pomaga, da \u017ee iz nasilnih situacij pridemo \u017eivi in zdravi.<\/p>\n

Nas pa \u017eal zgodovina nasilja in nasilni dogodki drugih ne nau\u010dijo ravno veliko, saj smo ljudje bolj naravnani tako, da moramo nasilje za\u010dutiti na lastni ko\u017ei, da storimo nekaj, za kar pa je lahko \u017eal \u017ee prepozno.<\/p>\n

Viri in literatura<\/strong><\/p>\n