{"id":2403,"date":"2017-10-21T19:08:53","date_gmt":"2017-10-21T17:08:53","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=2403"},"modified":"2018-02-04T15:01:36","modified_gmt":"2018-02-04T14:01:36","slug":"socialisticna-vzgoja-v-jugoslaviji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/socialisticna-vzgoja-v-jugoslaviji\/","title":{"rendered":"Socialisti\u010dna vzgoja v Jugoslaviji"},"content":{"rendered":"
\"Prvomajski<\/a>
Prvomajski sprevod v Ljubljani leta 1961. Foto: Jo\u017ee Gal, Ve\u010der, objavljeno na Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n

Predstave in javni govor o mladosti in mladini v Sloveniji po drugi svetovni vojni so bili, tako kot v vseh vzhodnih socialisti\u010dnih dru\u017ebah v tem obdobju, podrejeni ideolo\u0161kim projektom in projekcijam.<\/strong><\/p>\n

Vloga mladine je bila integracijska in posebno prva leta po vojni izrazito produktivisti\u010dna, saj so bili mladi v prvih vrstah povojne graditve. Parole in argumenti, s katerimi so posku\u0161ali navdu\u0161iti mlade za delo in identifikacijo s sistemom so bile, da mladi sami sebi gradijo bolj\u0161o prihodnost. Ker je slovenska dru\u017eba po drugi svetovni vojni razmeroma hitro napredovala, so se mladi hitro in zlahka identificirali z dru\u017ebenim sistemom, njegovimi vrednotami in cilji. Zato je bil v slovenski dru\u017ebi do srede \u0161estdesetih zna\u010dilen \u00bbsocialni komformizem<\/em>\u00ab mladih. Mladi so bili pripravljeni privoliti na pritiske oblasti, ker so vendarle videli pozitivno perspektivo v dani dru\u017ebi (parola \u2013 \u00bbMi gradimo progo, proga gradi nas!<\/em>\u00ab). Tako se je v Sloveniji (in podobno drugje v socialisti\u010dnih dr\u017eavah) mladina razvila v posebno dru\u017ebeno skupino precej hitreje kot se je to zgodilo v zahodnih dr\u017eavah. Toda ta proces oblikovanja mladih v posebno, homogeno dru\u017ebeno skupino je potekal pod izrednim pritiskom ideolo\u0161kih in politi\u010dnih institucij. Zato na za\u010detku ni bilo \u00bbuporni\u0161tva brez razloga<\/em>\u00ab, ki se je dogajalo v zahodnih dr\u017eavah petdesetih in \u0161estdesetih let. Jugoslovanski politiki so poudarjali pozitivno podobo jugoslovanske mladine nasproti \u00bbnegativni<\/em>\u00ab podobi zahodne mladine.[1]<\/sup><\/a><\/p>\n

\u0160olstvo v duhu marksisti\u010dno-leninisti\u010dne ideologije<\/strong><\/h5>\n

Za veliko ve\u010dino obdobja \u0161olstva v novi jugoslovanski dr\u017eavi je veljalo, da je bilo \u0161olstvo vsekakor podvr\u017eeno marksisti\u010dno-leninisti\u010dni ideologiji, ki se je odra\u017eala tudi v strogi idejni selekciji u\u010diteljstva.[2]<\/sup><\/a> Cilji vzgoje in izobra\u017eevanja so postali \u00bb\u010duvanje, utrjevanje in razvijanje demokrati\u010dnih, socialnih in nacionalnih pridobitev osvobodilne borbe<\/em>\u00ab.[3]<\/sup><\/a> V \u0161olah so se prvi dve leti po vojni privajali na nove razmere, potem pa so se za\u010dele \u0161olske reforme, najprej sredi petdesetih let, nato v \u0161estdesetih in \u0161e ena v sedemdesetih letih. Skoraj vsaka generacija povojnih otrok je bila dele\u017ena ali reforme ali pa \u00bbreforme reforme<\/em>\u00ab. V socialisti\u010dni Jugoslaviji je bila velika pozornost namenjena izobra\u017eevanju mladine v duhu komunizma in spodbujanju tradicije narodnoosvobodilnega boja (NOB), v razli\u010dnih oblikah, od politizacije izobra\u017eevanja do pre\u017eivljanja prostega \u010dasa.[4]<\/sup><\/a><\/p>\n

Vsak 16-letnik vpisan v zvezo komunisti\u010dne mladine<\/strong><\/h5>\n

Mo\u010dan vzgojni dejavnik v najrazli\u010dnej\u0161ih smereh vzgojnega dela so bile mno\u017ei\u010dne organizacije, pionirska in mladinska na eni ter sindikalne organizacije na drugi strani. Zveza komunisti\u010dne mladine Slovenije je bila politi\u010dna mladinska organizacija Komunisti\u010dne partije Slovenije (KPS). Za\u010detki organizacije segajo v leto 1919, ko so v Zagrebu po zgledu sovjetske bolj\u0161evisti\u010dne mladinske organizacije Komsomol ustanovili Zvezo komunisti\u010dne mladine Jugoslavije (SKOJ). Z ustanovitvijo Komunisti\u010dne partije Slovenije leta 1939 so znotraj SKOJ-a ustanovili tudi Zvezo komunisti\u010dne mladine Slovenije (ZKMS). Vsi, ki so \u017eeleli postati \u010dlani KPS so se do leta 1945 morali najprej vklju\u010diti v ZKMS ali SKOJ, \u010de so se dokazali kot aktivisti, so lahko postali \u010dlani KPS ali KPJ. Po letu 1945 in prevzemu oblasti so komunisti sprejeli zakon po katerem so bili vsi otroci v Sloveniji s starostjo 16 let, avtomati\u010dno vpisani v slovensko zvezo komunisti\u010dne mladine. V programu je imela zapisano zavezanost mladine k \u0161irjenju in ohranjanju idej marksizma, komunizma, revolucije in narodnoosvobodilnega boja (NOB). Leta 1948 so organizacijo preimenovali v Ljudsko mladino Slovenije, leta 1963 pa v Zvezo mladine Slovenije.<\/p>\n

Mladinska organizacija ali politi\u010dna \u0161ola za mlade<\/strong><\/h5>\n

Mladinska organizacija je bila \u010dista transmisija partije in drugih politi\u010dnih organov. Njen cilj ni bil zastopanje interesov mladine v dru\u017ebi, saj po tedanjem prepri\u010danju mladi niso imeli svojih posebnih interesov. Z mladinsko organizacijo je bila mi\u0161ljena nekak\u0161na mno\u017ei\u010dna politi\u010dna \u0161ola za mlade, ki predvsem politi\u010dno mobilizira in organizira mlade (parola \u00bbZveza mladine koraka pod vodstvom Koministi\u010dne Partije<\/em>\u00ab).[5]<\/sup><\/a> Mladinska organizacija je s svojim mobilizacijskim, propagandnim in organizacijskim delom pri formiranju in delu mladinskih delovnih brigad v prvih povojnih letih pripomogla k hitrej\u0161i obnovi in izgradnje opusto\u0161ene dr\u017eave.<\/p>\n

Pomembno vlogo v \u0161olskem \u017eivljenju je imela tudi pionirska organizacija, ki je aktivno sodelovala pri politi\u010dnem delu, organizaciji razstav, telovadnih nastopov, raz\u00adnih drugih prireditev, igrah, koncertih in po\u00addobno. Kot primer politi\u010dne aktivnosti lahko omenimo akcijo srednje\u0161olske mladine proti reakcionarnim elementom na \u0161olah 27. no\u00advembra leta 1945. Zahtevali so odstranitev vseh protinarodnih in protiljudskih oblasti usmerjenih u\u010diteljev in u\u010dencev. Demonstrirali so pred u\u010ditelji\u0161\u010dem in pred Lichtenthurnovim zavodom v Ljubljani.[6]<\/sup><\/a><\/p>\n

V okviru zveznih in republi\u0161kih mladinskih delovnih akcij so bile v rekordnem \u010dasu zgrajene \u017eelezni\u0161ke proge Br\u010dko-Banovi\u0107i, \u0160amac-Sarajevo, Nik\u0161i\u010d-Titograd, Se\u017eana-Dutovlje, cesti Beograd-Zagreb (cesta bratstva in enotnosti) in Celje-\u0160empeter ter kasneje \u0161e cesta Zagreb-Ljubljana. v okviru delovnih akcij so bili zgrajeni \u0161e Novi Beograd, del Nove Gorice, tovarni Ivo Lola v Beogradu in Titan v Kamniku ter \u0161tevilni drugi pomembni industrijski in infrastrukturni objekti. V letih 1945\u20131948 je na prostovoljnih delovnih akcijah bilo udele\u017eenih ve\u010d deset tiso\u010d slovenskih mladincev in mladink.[7]<\/sup><\/a><\/p>\n

Zveza pionirjev Jugoslavije<\/strong><\/h5>\n

Socialisti\u010dna vzgoja in izobra\u017eevanje sta prinesla posebno organizacijo – Pionirsko organizacijo.[8]<\/sup><\/a> Zveza pionirjev Jugoslavije (neuradno Titovi pionirji; kratica: ZPJ), ki je bila ustanovljena leta 1942 v Biha\u0107u na I. kongresu Zdru\u017eene zveze protifa\u0161isti\u010dne mladine Jugoslavije (USAOJ), je bila organizacija, ki je vklju\u010devala vse osnovno\u0161olske otroke v socialisti\u010dni Jugoslaviji. Opredeljena je bila kot vzgojno \u2013 zabavna, patriotska, izven \u0161olska organizacija. Njen smoter je bil, vzgajati mladino ob sodelovanju odraslih na tradicijah NOB v zavedne dr\u017eavljane SFLRJ. Zdru\u017eevala pa je osnovno\u0161olsko mladino. Imeli so lastne uniforme; \u010drne \u010devlje, modre hla\u010de (deklice modra krila), belo srajco, rde\u010do rutico za vratom in modro voja\u0161ko kapo, imenovano \u00bbtitovka<\/em>\u00ab. Uporabljali so voja\u0161ki pozdrav – salutiranje s stisnjeno pestjo. \u010ceprav je bil sprejem med pionirje del \u0161olskega programa in zato pravzaprav obvezen, je \u010dlanstvo v Zvezi pionirjev pomenilo \u010dast. \u017de leta 1945 je bilo v pionirski organizaciji 6.787 ljubljanskih u\u010dencev.<\/p>\n

Vsi u\u010denci v prvem razredu osnovne \u0161ole so na dan republike, ne da bi poznali vseh \u010drk, postali \u010dlani pionirske organizacije z ritualnim polaganjem pionirske zaobljube in dobivanjem pionirskih knji\u017eic rde\u010de barve enako kot partijske \u010dlanske.[9]<\/sup><\/a> Slovesen sprejem prvo\u0161ol\u010dkov v pionirsko organizacijo se je ohranil do konca osemdesetih let in je bil poseben dogodek. Otroci so se tedaj zaobljubili, da bodo dobri \u00bbTitovi pionirji<\/em>\u00ab in da se bodo pridno u\u010dili. \u010castna pionirska zaobljuba se je glasila: \u00bbPred pionirsko zastavo obljubljam, da se bom marljivo in vztrajno u\u010dil. S svojim znanjem in pridnostjo \u017eelim zdaj in ko odrastem koristiti na\u0161i socialisti\u010dni domovini Jugoslaviji in vsem njenim delavnim ljudem. Obljubljam, da bom zvest tovari\u0161 in dober \u010dlovek. Vse moje delo in ravnanje naj poka\u017eeta, da sem vreden otrok svojega ljudstva in vreden \u010dlan velike dru\u017eine narodov, ki ho\u010dejo po poti napredka, pravice in miru.<\/em>\u00ab[10]<\/sup><\/a> V \u0161olah je de\u017eurni u\u010denec, potem ko je u\u010diteljica ali u\u010ditelj vstopil v razred, glasno dejal: \u00bbZa domovino<\/em>!\u00ab, otroci pa so odgovorili: \u00bbS Titom naprej<\/em>!\u00ab[11]<\/sup><\/a> Prav tako je bil takrat obvezen v vsaki u\u010dilnici Titov portret.<\/p>\n

\"Nikoli<\/a>
Utrinek z razstave Nikoli jim ni bilo bolje?, ki je letos gostovala v Muzeju novej\u0161e zgodovine Slovenije. Foto Danijel Osmanagi\u0107.<\/figcaption><\/figure>\n
Ideologizacija otro\u0161tva<\/strong><\/h5>\n

Simboli jugoslovanske realnosti \u2013 partizani, Tito, partija in revolucija so bili prisotni v imenih \u0161ol, u\u010dbenikov, literature, u\u010dnih na\u010drtov itd. O ideologizaciji otro\u0161tva pri\u010da dejstvo, da je na primer \u010drka M v srbohrva\u0161kih u\u010dnih gradivih simbolizirala mamo, \u010drka T pa pogosto Tita, ne o\u010deta (tata).[12]<\/sup><\/a> Kult Tita je bil prisoten v razli\u010dnih segmentih otro\u0161tva.[13]<\/sup><\/a> Prav tako so imele ekskurzije in izleti mo\u010dan ideolo\u0161ki pe\u010dat, saj se je pogosto potovalo na \u00bbpot bratstva in enotnosti<\/em>\u00ab ali \u00bbpot revolucije<\/em>\u00ab – v Titov rojstni kraj Kumrovec ali v Jajce, Jasenovac, Sutjesko.[14]<\/sup><\/a><\/p>\n

Vez med otroci in zapu\u0161\u010dino NOB-ja pod partizanskim vodstvom se je poudarjala ob vsaki prilo\u017enosti. Da bi ohranile tradicije narodnoosvobodilne borbe, so pripravile terenske organizacije Zveze borcev samo v letu 1950 70 izletov v kraje, ki so bili prizori\u0161\u010de pomembnej\u0161ih dogodkov v NOB. Poleg biv\u0161ih borcev in aktivistov se je udele\u017eilo izletov \u0161olska mladina, dijaki, \u0161tudenti in drugi. Odbori Zveze borcev so pripravili v letu 1949 nad 250 spominskih sve\u010danosti in komemoracij, akademij, mitingov in podobnih prireditev. Posebej je treba omeniti organizacijo partizanskih patrol in pohodov Po poteh partizanskih brigad, katerih so se stalno udele\u017eevali tudi otroci padlih borcev.[15]<\/sup><\/a><\/p>\n

Slovenska pionirska organizacija se je osamosvojila leta 1949, na novo pa je bila organizirana dejavnost s pionirskimi stare\u0161inskimi sveti. V za\u010detku leta 1952 je bilo v Ljubljani 45 pionirskih odredov s skupno 5.463 pionirji.[16]<\/sup><\/a> Kasneje se je mre\u017ea pionirjev okrepila (12.000 \u010dlanov) ter zdru\u017eevala razli\u010dne dejavnosti (\u0161ahovski, pevski, dramski in fizkulturni kro\u017eki). Leta 1953 pa je bila ustanovljena Pionirska knji\u017enica, ki je njenim \u010dlanom poleg izposoje knjig nudila kino predstave, lutkovne igrice, literarne popoldneve, gledali\u0161ke nastope, koncerte in jezikovne te\u010daje. Zadnja generacija otrok, ki je bila v Jugoslaviji pred razpadom sistema vklju\u010dena v pionirsko organizacijo, je krenila v \u0161olo \u0161olskega leta 1989\/1990.<\/p>\n

Spremembe v dru\u017ebi in \u0161tudentska gibanja<\/strong><\/h5>\n

S popu\u0161\u010danjem politi\u010dnega vijaka po propadu informbirojevske blokade in s porastom standarda sta si za\u010dela mno\u017eiti tudi individualizem mladih in postopno osamosvajanje mladih izpod politi\u010dnega vpliva (posebej velja za \u0161tudente). V \u0161estdesetih letih se je na\u010din \u017eivljenja tudi v Sloveniji mo\u010dno spremenil. \u010ceprav te spremembe niso bile tako ostre kot na Zahodu, pa so tuji vplivi postajali vse bolj o\u010ditni zlasti pri mladih Slovenkah in Slovencih. Na spremembe v dru\u017ebi je vplivala modernizacija na raznih podro\u010djih, ve\u010danje \u0161tevila mestnega in zmanj\u0161evanje \u0161tevila kme\u010dkega prebivalstva, emancipacija \u017eensk, vpliv novih medijev, ve\u010dja mobilnost zaradi motorizacije.[17]<\/sup><\/a> \u00bbNegativne<\/em>\u00ab vplive so pomenili na primer nove oblike zabave, jazz, kriti\u010dna umetni\u0161ka ustvarjalnost, mladinski kriminal, alkoholizem in nemorala mladih.[18]<\/sup><\/a><\/p>\n

\u0160tudentska gibanja konec \u0161estdesetih so pretresla politiko in javnost po svetu, kjer so se pojavila, to pa \u0161e posebno velja za nekdanje socialisti\u010dne dr\u017eave in tudi Slovenijo. Leta 1968 so se – podobno kot v Franciji, Nem\u010diji in nekaterih vzhodnoevropskih dr\u017eavah – uprli \u0161tudenti tudi v Jugoslaviji. Upirali so se ve\u010djemu razslojevanju, ki so ga prina\u0161ale spremembe, zlasti gospodarska reforma.[19]<\/sup><\/a> \u0160tudentska gibanja so razbila dotedanjo homogenost dru\u017ebe in postavila pod vpra\u0161aj nevpra\u0161ljivo vladavino Zvezo komunistov. \u0160tudentska gibanja v socialisti\u010dnih dr\u017eavah, predvsem na \u010ce\u0161kem, Poljskem, Mad\u017earskem in v Jugoslaviji so nastopala z zahtevami po \u00bbdemokratizaciji<\/em>\u00ab socializma, po ve\u010dji ekonomski liberalizaciji, odpravi cenzure in policijske represije, po svobodi v umetni\u0161kem in znanstvenem ustvarjanju, ve\u010dji odprtosti do tujine itd. Nemir mladih je v \u0161estdesetih letih tudi v Sloveniji prerasel v pravi generacijski spor. Kavbojke, dolgi lasje, \u00bbbeatlomanija<\/em>\u00ab, kot so rekli posnemanju zahodne kulture mladih, so bili pravi \u0161ok za star\u0161e, \u0161e bolj pa za socialisti\u010dno dru\u017ebo. Mladi so poslu\u0161ali radio Luksemburg, ki je ves \u010das vrtel zabavno glasbo. Po gara\u017eah so na jezo sosedov in star\u0161ev za\u010deli nastajati prvi slovenski rock ansambli. Toda tudi dru\u017eba je po\u010dasi srkala vase spremembe. Mno\u017ei\u010dna kultura je postala vsakdanji del \u017eivljenja Slovencev.[20]<\/sup><\/a> \u010ceprav je \u0161lo v socialisti\u010dnih dr\u017eavah za druga\u010dne dru\u017ebene spore in potrebe kot na zahodu, so bili \u0161tudenti povsod znanilci splo\u0161nega dru\u017ebenega nezadovoljstva. \u0160tudentska gibanja so tako vnesla razkol v politi\u010dno ideolo\u0161ki kozmos dru\u017eb, ki se nikoli ve\u010d ni \u00bbzlepil<\/em>\u00ab nazaj.[21]<\/sup><\/a><\/p>\n

Posebnost jugoslovanskega in slovenskega prostora<\/strong><\/h5>\n

Ker nekdanja Jugoslavija ni prevzela vzhodnoevropskega modela realsocializma, temve\u010d je kombinirala socializem z elementi tr\u017ene dru\u017ebe in civilnodru\u017ebenega pluralizma, se v njej niso razvile drasti\u010dne oblike dr\u017eavno nadzorovane mladosti. Slovenija je od \u0161estdesetih let naprej do\u017eivljala posebno obliko spontane modernizacije, ki ni bila v celoti pod nadzorom politi\u010dnega sistema. Mladina v Sloveniji je bila med poglavitnimi promotorji spontane modernizacije. Mladinska organizacija v Sloveniji se spremenila od tipi\u010dno transmisijske politi\u010dne organizacije, k samostojni politi\u010dni organizaciji strankarskega tipa s transmladinskim programom. Razmeroma zadovoljiv ekonomski standard in nizka stopnja nezaposlenosti sta velikemu delu mladih omogo\u010dala eksperimentiranje z razli\u010dnimi \u017eivljenjskimi izku\u0161njami in poteki, torej individualiziranje mladosti. Vse to je pribli\u017ealo mlade v Sloveniji tedanji zahodnoevropski mladini. Toda prav te razmere so obenem oddaljevale mlade v Sloveniji od mladih drugod po Jugoslaviji.[22]<\/sup><\/a><\/p>\n

____________________________________<\/p>\n

[1]<\/a> Ule, Mirjana, Mladina v Sloveniji.<\/em><\/p>\n

[2]<\/a> Slovensko \u0161olstvo, zbornik.<\/em><\/p>\n

[3]<\/a> Repe, Bo\u017eo, Podobe iz \u017eivljenja Slovencev v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni, predavanje na seminarju za profesorje zgodovine, 13. april 1999, Zgodovina v \u0161oli, 1999, \u0161t. 3-4, Zavod Republike Slovenije za \u0161olstvo, Ljubljana, str. 21.<\/em><\/p>\n

[4]<\/a> Vu\u010deti\u0107, Radina, Diznizacija detinjstva i mladosti u Socijalisti\u010dkoj Jugoslaviji.<\/em><\/p>\n

[5]<\/a> Ule, Mirjana, Mladina v Sloveniji.<\/em><\/p>\n

[6]<\/a> SP, \u0161t. 192, 2. 12. 1945, Ljubljanski srednje\u0161olci proti reakcionarjem na \u0161olah.<\/em><\/p>\n

[7]<\/a> Perov\u0161ek, France, Del\u010dek mladosti, Spomini na delo v Ljudski mladini Slovenije in Jugoslavije ter SKOJ v letih 1947-1950, Dru\u0161tvo piscev zgodovine NOB, Ljubljana, 2004, str. 23.<\/em><\/p>\n

[8]<\/a> Repe, Bo\u017eo, Podobe iz \u017eivljenja Slovencev v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni, predavanje na seminarju za profesorje zgodovine, 13. april 1999, Zgodovina v \u0161oli, 1999, \u0161t. 3-4, Zavod Republike Slovenije za \u0161olstvo, Ljubljana, str. 21.<\/em><\/p>\n

[9]<\/a> Vu\u010deti\u0107, Radina, Diznizacija detinjstva i mladosti u Socijalisti\u010dkoj Jugoslaviji.<\/em><\/p>\n

[10]<\/a> Buk\u0161a, Juraj (gl. ur.), Svijet oko nas, enciklopedija za djecu i omladinu, Enciklopedijska izto\u010dnica, Djeca, III izdaja (XI), \u0160kolska knjiga, Zagreb, 1987, str. 153-154.<\/em><\/p>\n

[11]<\/a> Repe, Bo\u017eo, Podobe iz \u017eivljenja Slovencev v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni, predavanje na seminarju za profesorje zgodovine, 13. april 1999, Zgodovina v \u0161oli, 1999, \u0161t. 3-4, Zavod Republike Slovenije za \u0161olstvo, Ljubljana, str. 21.<\/em><\/p>\n

[12]<\/a> Vu\u010deti\u0107, Radina, ABC Textbook and Ideological Indoctrination of Children, V: Socialism Tailor- made for Man\u2019 or \u2019Child Tailor-made for Socialism, Childhood in South East Europe: Naumovi\u0107 Historical Perspectives on Growing Up in the 19th and 20th Century, Belgrade, Graz, 2001, str. 254.<\/em><\/p>\n

[13]<\/a> Ve\u010d o kultu Tita v procesu izobra\u017eevanja otrok V: Milosavljevi\u0107, O., Otac \u2013 genije \u2013 ljubimac, Kult vladara \u2013 najtrajniji obrazac vaspitanja dece, V: \u017dene i deca: Srbija u modernizacijskim procesima.<\/em><\/p>\n

[14]<\/a> Vu\u010deti\u0107, Radina, Diznizacija detinjstva i mladosti u Socijalisti\u010dkoj Jugoslaviji.<\/em><\/p>\n

[15]<\/a> Gradivo o razvoju Ljubljane, Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945 \u2013 1955, Mestni arhiv v Ljubljani,\u00a0 Kronika, Ljubljana, 1965, str. 204.<\/em><\/p>\n

[16]<\/a> Prav tam, str. 205.<\/em><\/p>\n

[17]<\/a> Repe, Bo\u017eo, Podobe iz \u017eivljenja Slovencev v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni, predavanje na seminarju za profesorje zgodovine, 13. april 1999, Zgodovina v \u0161oli, 1999, \u0161t. 3-4, Zavod Republike Slovenije za \u0161olstvo, Ljubljana, str. 23.<\/em><\/p>\n

[18]<\/a> Ule, Mirjana, Mladina v Sloveniji.<\/em><\/p>\n

[19]<\/a> Repe, Bo\u017eo, Podobe iz \u017eivljenja Slovencev v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni, predavanje na seminarju za profesorje zgodovine, 13. april 1999, Zgodovina v \u0161oli, 1999, \u0161t. 3-4, Zavod Republike Slovenije za \u0161olstvo, Ljubljana, str. 23.<\/em><\/p>\n

[20]<\/a> Prav tam.<\/em><\/p>\n

[21]<\/a> Ule, Mirjana, Mladina v Sloveniji.<\/em><\/p>\n

[22]<\/a> Prav tam.<\/em><\/p>\n

Viri in literatura<\/strong><\/p>\n