3. marca leta 1918 so predstavniki centralnih sil (Nem\u010dija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Osmansko cesarstvo) in sovjetske Rusije (bolj\u0161eviki) v Brest Litovsku (dana\u0161nji Brest v Belorusiji) podpisali mirovni sporazum. S tem je po bilo konec bojevanja, ki je trajalo skoraj \u0161tiri leta, v njem pa je \u017eivljenje izgubilo ve\u010d milijonov vojakov centralnih sil in antante (Rusija je poleg voja\u0161kih \u017ertev utrpela \u0161e 2 milijona civilnih \u017ertev). S podpisom brest-litovskega miru se je stanje na bojem polju vsaj za\u010dasno prevesilo na stran centralnih sil, ki so za\u010dele seliti svoje voja\u0161ke kontingente na zahodno in so\u0161ko fronto.<\/p>\n
S podpisom mirovnega sporazuma je sovjetska Rusija izgubila Ukrajino in Pribaltske dr\u017eave, za kar v \u010dasu po razpadu Sovjetske zveze ruski desni\u010darji in nacionalisti mo\u010dno obto\u017eujejo Bolj\u0161evike ter jih obto\u017eujejo izdaje ruskih nacionalnih interesov. Lenin je narodu dal mir katerega je obljubil, obenem pa je ra\u010dunal na to, da bo antanta dobila vojno proti centralnim silam, kar se je nato zgodilo osem mesecev kasneje in pogodba v Brest Litovsku je tako postala neveljavna.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"