{"id":2726,"date":"2018-03-13T22:13:57","date_gmt":"2018-03-13T21:13:57","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=2726"},"modified":"2018-04-12T19:45:12","modified_gmt":"2018-04-12T17:45:12","slug":"radio-ljubljana-od-skromnih-zacetkov-do-kulturne-institucije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/radio-ljubljana-od-skromnih-zacetkov-do-kulturne-institucije\/","title":{"rendered":"Radio Ljubljana \u2013 od skromnih za\u010detkov do kulturne institucije"},"content":{"rendered":"
\"Radio
Radio Kri\u010da\u010d. Hrani: Muzej novej\u0161e zgodovine Slovenije.<\/figcaption><\/figure>\n

Prvi dan septembra leta 1928 je za\u010dela delovati Radijska postaja Ljubljana, predhodnica Radia Ljubljana.<\/strong><\/p>\n

Postaja je imela \u017ee v letu 1938 19.406 naro\u010dnikov (1 radijski sprejemnik na 57 prebivalcev). Nem\u0161ko letalstvo je 11. aprila 1941 bombardiralo oddajnik radijske postaje v Dom\u017ealah in postaja ni bila sposobna za nadaljnje oddajanje programa. Po italijanski zasedbi Ljubljane je radijsko postajo Ljubljana prevzela italijanska dru\u017eba EIAR.<\/p>\n

Radio Kri\u010da\u010d<\/strong><\/p>\n

Osvobodilna fronta je uspela v okupirani Ljubljani organizirati od 17. novembra leta 1941, delovanje ilegalnega oddajnika, imenovanega Kri\u010da\u010d. Oddajal je trikrat tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah ob 20. uri, samo petnajstminutni program s pozivanjem k odporu proti okupatorju. Oddajnik se je moral nenehoma seliti iz ene v drugo stavbo zaradi nevarnosti odkritja, v \u010dasu svojega delovanja je uporabil kar 23 razli\u010dnih lokacij in ni bil nikoli odkrit.<\/p>\n

Avgusta leta 1944 je bil oddajnik prepeljan na osvobojeno ozemlje v Belo Krajino, kjer je kot Radio Osvobodilne fronte (ROF) deloval do konca vojne. Radijska postaja je bila nato preko Gorskega Kotarja in Trsta prepeljana v Ljubljano, kjer se je na dan osvoboditve, 9. maja 1945, ponovno oglasila kot Radio svobodna Ljubljana, kmalu nato pa je bila preimenovana v Radio Ljubljana.<\/p>\n

Radio svobodna Ljubljana <\/strong><\/p>\n

Radio Ljubljana je imel v vsem obdobju pomembne informacijske kot tudi kulturno-prosvetne naloge.[1]<\/sup><\/a> \u017de leta 1945 je bil ustanovljen Plesni orkester radia Ljubljane, ki je igral predvsem zabavno glasbo.[2]<\/sup><\/a> Radio je bil s svojimi glasbeniki, pevci in igralci najpomembnej\u0161i kulturni in zabavni medij v tem \u010dasu.<\/p>\n

Po osvoboditvi so se radijski sprejemniki mo\u010dno mno\u017eili. Leta 1949 je pri\u0161el 1 sprejemnik na 24 prebivalcev Slovenije, v letu 1955 pa je imel sprejemnik \u017ee vsak 12. prebivalec. Tega leta je bilo namre\u010d prijavljenih 130.482 radijskih sprejemnih aparatov, tako da je v Ljubljani pri\u0161el 1 sprejemnik na 6 prebivalcev.[3]<\/sup><\/a> \u00bbDoma smo imeli med prvimi radio. Se mi zdi, da je stal 5 tiso\u010d dinarjev, kakor je danes cena avtomobila, in v glavnem so vrteli klasi\u010dno muziko npr. opera Hresta\u010d je bil vsak dan na sporedu, da sem jo \u0161e leta in leta znala na pamet.<\/em>\u00ab[4]<\/sup><\/a><\/p>\n

V letu 1939 je obratoval ljubljanski radijski oddajnik povpre\u010dno po 8 ur dnevno, leta 1955 pa je oddajal ob delavnikih 14 ur in 55 minut.\u00a0 Skupaj je imel Radio Ljubljana v letu 1955 kar 6.126 oddajnih ur, od tega 65% glasbenega programa in 35 govornega programa.[5]<\/sup><\/a><\/p>\n

Vzgojna in kulturna vloga ter glavni vir informacij<\/strong><\/p>\n

\"\"
Poslu\u0161anje radia v rde\u010dem koti\u010dku Tovarne verig, Lesce, 19.3.1949. Foto: Jo\u017ee Mally, hrani: Muzej novej\u0161e zgodovine Slovenije.<\/figcaption><\/figure>\n

Radio je imel takrat ogromen pomen in vpliv na vse poslu\u0161alce tako izobra\u017eevalno kot kulturno, saj v prvih letih po vojni \u0161e ni bilo televizije, zato je radio \u0161e dolgo \u010dasa igral pomembno vlogo obve\u0161\u010danja in eden glavnih virov informacij, ki je vplival tudi na razgledanost ter odnos do kulture. \u00bbSlovenske radijske igre so bile zelo kvalitetne in so jih kupovali kulturniki povsod iz Evrope. Potem je pri\u0161la tv in na\u0161 veliki humorist Fran Mili\u010dni\u0161ki Je\u017eek je rekel, da do sedaj smo neumnosti samo poslu\u0161ali, zdaj jih bomo pa \u0161e videli,<\/em>\u00ab[6]<\/sup><\/a> opisuje takratni glavni medij Barl.[7]<\/sup><\/a><\/p>\n

Program je bil \u010dez dan prekinjan, zlasti zaradi tehni\u010dnih vzrokov. Vsebinski repertoar pa ni bil vedno po okusu vseh poslu\u0161alcev: \u00bbpri teh kritikah je ve\u010dinoma prevladoval le osebni okus, niso pa upo\u0161tevale strokovnih meril. \u010ce smo npr. na edinem osrednjem, \u010dasovno okrnjenem radijskem programu v najbolj poslu\u0161anih ve\u010dernih urah predvajali klasi\u010dno glasbo, to ni ugajalo ljubiteljem zabavne ali narodnozabavne glasbe in obratno. Zahtevne govorne oddaje so komaj na\u0161le prostor v programu. Sobotni \u00bbVeseli ve\u010deri\u00ab so ene navdu\u0161evali, drugi pa so v njih videli primitivizem in so bili ogor\u010deni,<\/em>\u00ab[8]<\/sup><\/a> opisuje takratno radijsko dogajanje nekdanji urednik in nosilec visokih dru\u017ebenopoliti\u010dnih polo\u017eajev France Perov\u0161ek.<\/p>\n

Radiotelevizija Slovenija<\/strong><\/p>\n

Kot de\u010dek je Pavle Jakopi\u010d stanoval na Kolodvorski, zato je bil \u017ee od nekdaj povezan z radiem \u2013 iz radijskega poslopja je namre\u010d otroke, ki so se igrali na igri\u0161\u010du nasproti, kjer je bil prej \u017eivalski vrt, nato pa so tam zgradili RTV center, kar skozi okno poklicala re\u017eiserka Silva Danilova in sodelovali so pri radijskih \u0161olah in radijskih igrah: \u00bbMed \u0161tudijem prava sem bil honorarno asistent re\u017eije in zdelo se mi je nekako logi\u010dno, da se tu zaposlim<\/em>.\u00ab[9]<\/sup><\/a> Pavle Jakopi\u010d je bil tudi 18 let pomo\u010dnik direktorja radia, \u017ee vrsto let pa med drugim pripravlja oddajo Na dana\u0161nji dan<\/em>.<\/p>\n

Radio pa ni razveseljeval le poslu\u0161alce s svojimi oddajami, radijskimi igrami in glasbo, temve\u010d je kot pomembna nacionalna institucija zaposlila marsikaterega, in kot se spominja Bo\u017eo \u0160tajer, je bilo delo na radiu na zelo visoki ravni. \u00bbPrva moja slu\u017eba je bila na radiu Ljubljana na Tav\u010darjevi in takratni Mo\u0161a Pijadejevi ulici. Imeli smo tam snemalnico in smo snemali npr. simfoni\u010dni orkester in tudi novoletno oddajo z znanim Je\u017ekom. Bil je tak profesionalec, da snemanja nisva nikoli ponavljala<\/em>\u00ab, in nadaljuje s pripovedovanjem z nastankom radijske postaje Val 202: \u00bbDobili smo namre\u010d nek stari italijanski oddajnik in smo ga hoteli oglasiti na drugo frekvenco, in ker je bil problem z anteno smo ga poskusno priklju\u010dili kar na strelovod od grajskega stolpa na 202 m valovne dol\u017eine. Sli\u0161alo se je super po celi Ljubljani in tako je ime ostalo \u0161e do danes. Kasneje so naredili antenski stolp na \u0160ancah in na grajskem stolpu – tega oddajnika ni ve\u010d.<\/em>\u00ab[10]<\/sup><\/a><\/p>\n

___________________________<\/p>\n

[1]<\/a> Drnov\u0161ek, Marjan, Graditev ljudske oblasti in obnova v Ljubljani v letih 1945 \u2013 1947<\/em>, Kronika, letnik 27, zvezek 1, 1979, str. 62.<\/p>\n

[2]<\/a> Repe, Bo\u017eo, Podobe iz \u017eivljenja Slovencev v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni<\/em>, predavanje na seminarju za profesorje zgodovine, 13. april 1999, Zgodovina v \u0161oli, 1999, \u0161t. 3-4, Zavod Republike Slovenije za \u0161olstvo, Ljubljana, str. 21.<\/p>\n

[3]<\/a> Gradivo o razvoju Ljubljane, Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945 \u2013 1955<\/em>, Mestni arhiv v Ljubljani,\u00a0 Kronika, Ljubljana, 1965, str. 206.<\/p>\n

[4]<\/a> Moje ulice: Sa\u0161a Golobi\u010d.<\/p>\n

[5]<\/a> Gradivo o razvoju Ljubljane, Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945 \u2013 1955<\/em>, Mestni arhiv v Ljubljani,\u00a0 Kronika, Ljubljana, 1965, str. 206.<\/p>\n

[6]<\/a> Moje ulice: Matija Barl.<\/p>\n

[7]<\/a> Prav tam.<\/p>\n

[8]<\/a> Perov\u0161ek, France, Moja resnica: spominski utrinki iz delovanja po letu 1945 na Primorskem in v Ljubljani<\/em>, Dru\u0161tvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Artis, Koper, 1997, str. 208.<\/p>\n

[9]<\/a> Moje ulice: Pavle Jakopi\u010d.<\/p>\n

[10]<\/a> Moje ulice: Bo\u017eo \u0160tajer.<\/p>\n

LITERATURA<\/strong><\/em><\/p>\n