19. marca leta 1962 se je kon\u010dala al\u017eirska osamosvojitvena vojna, ki je trajala vse od leta 1954. \u0160tejemo jo za enega najbolj pomembnih dekolonizacijskih bojev v obdobju hladne vojne in simbololov afri\u0161ke borbe za neodvisnost od evropske nadvlade.<\/p>\n
Nezmo\u017enost francoske politike in vojske da stre upor v Al\u017eiriji je leta 1958 v francosko politiko spet pripeljala \u017ee upokojenega generala Charlesa de Gaullea. Francoski heroj II. svetovne vojne je tako maja 1961 za\u010del pogajanja v Evianu s predstavniki al\u017eirskega \u00bbNarodnega osvobodilnega gibanja\u00ab. Po dolgotrajnih pogajanjih sta sprti strani dogovorili premirje 18. marca 1962, ki sta ga javnosti oznanili dan kasneje.<\/p>\n
Aprila 1962 se je na referendumu 90% francoskih volivcev odlo\u010dilo glasovati za potrditev Evianskih dogovorov in tako potrditi Al\u017eircem pravico do samostojnosti. 1. julija so na referendum od\u0161li \u0161e Al\u017eirci in se s ogromno ve\u010dino (99.72%) odlo\u010dili za neodvisnost.<\/p>\n
V vojni, ki je trajala seden let in polje \u017eivljenje izgubilo okoli 150.000 al\u017eirskih bojevnikov, na drugi strani so francoske \u010dete izgubile okoli 26.000 vojakov. V vojni je mo\u010dno trpelo tudi civilno prebivalstvo, saj je umrlo okoli 60.000 al\u017eirskih in francoskih civilistov. Po neodvisnosti Al\u017eirije je svoje domove zapustilo okoli milijon Evropejcev, ki so po ve\u010dini od\u0161li v Francijo. Z izgubo Al\u017eirije je \u00bbde facto\u00ab bilo tudi konec francoskega kolonialnega imperija.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"