V zgodnjih urah 20. marca leta 2003 se je z bombardiranjem Iraka za\u010dela operacija \u00bbIra\u0161ka svoboda\u00ab. V ilegalnem napadu na suvereno ira\u0161ko dr\u017eavo, ki ni dobila odobritve v varnostnem svetu Zdru\u017eenih narodov, so sodelovale enote ZDA, Velike Britanije, Poljske in Avstralije.<\/p>\n
Predvsem vlada Georgea Busha mlaj\u0161ega je vztrajala pri napadu na Irak, pri \u010demer je trdila da Saddam Husein razvija in ima razli\u010dna oro\u017eja za mno\u017ei\u010dno uni\u010devanje. Mednarodne skupine Zdru\u017eenih narodov niso niti pred niti po invaziji na Irak na\u0161le nobenih dokazov, da je ira\u0161ka vlada imela biolo\u0161ko ali kak\u0161no drugo oro\u017eje za mno\u017ei\u010dno uni\u010denje.<\/p>\n
Boj proti silam Huseina se je kon\u010dal 1. maja 2003. Re\u017eim stranke Baath je propadel, pri\u0161lo je do zamenjave oblasti, sledilo pa je obdobje kaosa, nestabilnosti, teroristi\u010dnih napadov, sekta\u0161kega nasilja. Po ameri\u0161kem umiku iz Iraka leta 2011 je kriza do\u017eivela vrhunec z nastankom Islamske dr\u017eave, ki je v rokah skoraj tri leta dr\u017eala velik dela Iraka, vklju\u010dno z drugim najve\u010djim mestom Mosulom. \u010ceprav je sedaj \u00bbIslamska dr\u017eava\u00ab v Iraku uradno pora\u017eena, ira\u0161ki narod \u0161e vedno \u010duti posledice ilegalne invazije iz leta 2003.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"