23. marca leta 1898 se je v Prapro\u010dah pri Grosuplju rodil slovensko-ameri\u0161ki pisatelj, novinar, romanopisec, prevajalec in politik, Alojz (Lojze) Adami\u010d, bolj znan pod amerikaniziranim imenom, Louis Adamic.<\/p>\n
\u0160tejemo ga za slovenskega izseljenskega pisatelja, neutrudnega borca za pravico in mir, ki je domala vsa svoja dela posvetil dru\u017ebenim, kulturnim in socialnim vpra\u0161anjem obeh domovin – Slovenije in ZDA. Bil je velik borec za pravice izseljencev, treba pa je izpostaviti njegov prispevek k \u0161irjenju zavesti o temeljnih dru\u017ebenih vrednotah.<\/p>\n
Adami\u010d, ki je bil cenjen tako v ZDA kot v domovini, je spodbujal idejo, da bi ves svet postal ena domovina vseh narodov. V Ameriko se je izselil pri 14 letih z Blata pri Grosupljem in v novo domovino prispel 28. decembra 1912. Prvo zaposlitev je dobil pri dnevniku Glas naroda. Sledilo je slu\u017eenje v vojski, zatem pa si je pridobil ameri\u0161ko dr\u017eavljanstvo. V svojem kratkem \u017eivljenju je napisal 20 obse\u017enej\u0161ih literarnih del, ve\u010dinoma dru\u017ebenokriti\u010dnih, in ve\u010d kot 500 raznih novinarskih prispevkov. Bil je tudi prevajalec, najbolj znan je prevod Cankarjevega Hlapca Jerneja. Preboj mu je uspel z Dinamitom (1931), zgodovino socialnih bojev v ZDA, ki je bila med drugim uvr\u0161\u010dena na izobra\u017eevalni program kolid\u017eev in univerz. Zaslovel pa z delom Vrnitev v rodni kraj (1934).<\/p>\n
Med II. svetovno vojno je dejavno podpiral NOB in Jugoslavijo. Sre\u010dal se je z ameri\u0161kim predsednikom Rooseveltom in mu svetoval podporo NOB.<\/p>\n
Od 1949 je bil dopisni \u010dlan JAZU v Zagrebu. Leta 1949 se je drugi\u010d vrnil v Slovenijo in se sre\u010dal tudi s Titom. Po nekaj mesecih se je znova vrnil v ZDA, kjer je 4. spetembra leta1951 v nepojasnjenih okoli\u0161\u010dinah umrl na svoji doma\u010diji v Milfordu. Ker je umrl po vrnitvi iz Slovenije in v \u010dasu politi\u010dnih spopadov med Titom in Stalinom, so ameri\u0161ki mediji omenjali mo\u017enost politi\u010dnega umora. V \u010dasu hladne vojne in protikomunizma so raz\u0161irili govorice, da so ga ubili pripadniki sovjetske tajne policije NKVD ali pa jugoslovanske UDBA, dejansko se je zelo o\u010ditno najbolj bal pobeglih domobrancev, \u010detnikov in usta\u0161ev, za katere je ve\u010dkrat omenjal, da so mu grozili in se je moral zaradi teh gro\u017eenj tudi skrivati. Umora niso nikoli dokazali, zato nekateri trdijo, da je storil samomor. Pokopan je na pokopali\u0161\u010du Bloomsbury, Hunterdon County, New Jersey.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"