30. marca leta 1888 je v Ljubljani umrl slovenski politik, odvetnik in pisatelj Valentin Zarnik. Star je bil 51 let. Znan je tudi pod psevdonimom Servantes mlaj\u0161i. Njegovo smrt so ob\u010dutili kot veliko izgubo za slovensko politiko, kar je ob njegovem pogrebu posebno poudarjal o\u017eji prijatelj Josip Vo\u0161njak.<\/p>\n
Spadal je v t.i. skupino mladoslovencev, ki je bila za razliko od staroslovencev bolj liberalna, in je po koncu Bachovega absolutizma posku\u0161ala med Slovenci zbuditi narodno zavest ter jim priboriti \u010dim ve\u010d narodnostnih pravic. Kot politik se je uveljavil v taborskem gibanju in propagiral idejo Zedinjene Slovenije in pravico do uporabe sloven\u0161\u010dine v dr\u017eavnih, de\u017eelnih in cerkvenih uradih. Janez Bleiweis ga je celo imenoval za \u00bbo\u010deta slovenskih taborov\u00ab. Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski de\u017eelni zbor.<\/p>\n
Pisal je tudi feljtone v \u010dasopisu Slovenski narod. V njih je opisoval svoje navdu\u0161enje nad pogumnim bojem Francozov s Prusi leta 1870. Tu se vidijo njegove simpatije do svobodoljubja in francoske revolucije. Pri Slovenskem narodu je sodeloval predvsem z urednikom Josipom Jur\u010di\u010dem. Zarnik je bil tudi eden od govorcev na Jur\u010di\u010devem pogrebu.<\/p>\n
Leta 1872 je bil med ustanovitelji Slovenskega pisateljskega dru\u0161tva, istega leta pa tudi med pobudniki ustanovitve Narodne tiskarne, ki jo je vodil od leta 1881 pa do smrti. V letih 1872 \u2013 1873 je bil aktiven \u010dlan ljubljanskega telovadnega dru\u0161tva Sokol.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"