1. aprila leta 1815 se je v Sch\u00f6nhausnu rodil pruski in nem\u0161ki politik, diplomat in dr\u017eavnik Otto Eduard Leopold von Bismarck-Sch\u00f6nhausen, znan tudi pod nazivom \u017eelezni kancler. Bil je pruski ministrski predsednik, eden od najbolj dominantnih svetovnih politikov v drugi polovici 19. stoletja ter ena od najzaslu\u017enej\u0161ih osebnosti za zdru\u017eitev Nem\u010dije.<\/p>\n
Leta 1851 je postal poslanec v pruskem parlamentu, nato je kot diplomat deloval v St. Peterburgu in v Parizu. Leta 1862 ga je pruski kralj Viljem I. postavil na mesto pruskega za ministrskega predsednika. Deset dni po imenovanju je v pruskem de\u017eelnem zboru napovedal, da bo nem\u0161ko vpra\u0161anje treba re\u0161evati s \u00bbkrvjo in \u017eelezom\u00ab, in takoj za\u010del izvajati energi\u010dno in brezkompromisno zdru\u017eevanje Nem\u010dije okoli Prusije.<\/p>\n
V letih 1864 \u2013 1871 je v seriji vojni Prusija izbojevala zmage nad Dansko, Avstrijo in Francijo, obenem pa je Bismarck spretno menjal zavezni\u0161tva s ciljem oslabitve vseh sil, ki bi lahko stale na poti zdru\u017eitvi Nem\u010dije. Po poni\u017eanju Francije v bitki pri Sedanu (1870) in zajetju francoskega cesarja Napoleona III., ve\u010d ni bilo sil ki bi lahko nasprotovale zdru\u017eitvi Nem\u010dije. 18. januarja 1871 so v Versaillesu razglasili Nem\u010dijo za cesarstvo, pruskega kralja Viljema I. pa za cesarja.<\/p>\n
Po zdru\u017eitvi Nem\u010dije je Bismarck postal prvi kancler nem\u0161kega cesarstva. Leta 1873 je sklenil zvezo treh cesarjev (z Avstro-Ogrsko in Rusijo) in na ta na\u010din hotel osamiti Francijo. Rusija je kmalu izstopila iz zveze, zato je 1882 ustanovil Centralne sile z Italijo in Avstro-Ogrsko. Leta 1885 je za Nem\u010dijo pridobil nekaj afri\u0161kih kolonij in sklenil z Rusijo varnostni pakt. Na poziciji kanclerja je bil do leta 1890 ko je odstopil po prepiru s cesarjem Viljemom II.<\/p>\n
Umrl je 30. julija leta 1898 v Friedrichsruhu.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"