17. aprila leta 1941 so v Beogradu na poveljstvu druge nem\u0161ke armade podpisali kapitulacijo jugoslovanske kraljeve vojske. Brezpogojno kapitulacijo sta podpisala nekdanji zunanji minister Aleksandar Cincar-Markovi\u0107 in divizijski general Milojko Jankovi\u0107. Kralj Petar II. Kara\u0111or\u0111evi\u0107 in vlada sta \u017ee pred tem pobegnila iz dr\u017eave in se kasneje nastanila v Londonu.<\/p>\n
Kraljevina Jugoslavija je bila napadena s strani sil osi 6. aprila 1941. Vojna se je za\u010dela z bombardiranjem Beograda in ostalih ve\u010djih mest v dr\u017eavi. Temu je sledil nem\u0161ki kopenski napad, kateremu sta se 11. aprila pridru\u017eili \u0161e Italija in Mad\u017earska. Dan kasneje je bil Beograd \u017ee zavzet. Poveljstvo jugoslovanske armade je 14. aprila prosilo za premirje. Dva dneva kasneje so jugoslovanski predstavniki pri\u0161li v Beograd in 17. aprila podpisali kapitulacijo, katera je za\u010dela veljati naslednji dan. 19. aprila so v Jugoslavijo vkorakale \u0161e enote bolgarske vojske. V dvanajstih dnevih bojevanj so Nem\u010dija, Mad\u017earska in Italija izgubile pribli\u017eno 3500 mo\u017e, od tega so najve\u010d \u017ertev imeli Italijani. Sile osi so tudi izgubile okoli 60 letal. Jugoslovanske izgube so bile ve\u010dje, umrlo je ve\u010d tiso\u010d vojakov in predvsem civilistov. Jugoslavija je v bojih izgubila 50 letal. Preko 350.000 vojakov je postalo vojnih ujetnikov. Zanimiv podatek je, da je bilo ob za\u010detku vojne v Jugoslaviji od 165 generalov kar 161 srbske nacionalnosti.<\/p>\n
Po koncu oboro\u017eenih spopadov je bilo jugoslovansko ozemlje razdeljeno med Nem\u010dijo, Italijo, Mad\u017earsko in Bolgarijo, nastali pa sta \u0161e kolaboratorski dr\u017eavni tvorbi Neodvisna dr\u017eava Hrva\u0161ka in Srbska vlada Narodne re\u0161itve.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"