{"id":2903,"date":"2018-04-12T19:42:10","date_gmt":"2018-04-12T17:42:10","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=2903"},"modified":"2018-04-28T17:34:15","modified_gmt":"2018-04-28T15:34:15","slug":"rusi-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/rusi-v-sloveniji\/","title":{"rendered":"Rusi v Ljubljani"},"content":{"rendered":"
\"\"
Ruski center znanosti in kulture deluje od leta 2011. V ozadju je pred stolnico viden Nad\u0161kofijski dvorec, v katerem je bival Aleksander I. leta 1821. Foto: Denis Strikovi\u0107.<\/figcaption><\/figure>\n

Rubrika \u00bbKulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani\u00ab <\/strong>opisuje <\/strong>skupnosti, ki so \u017eivele ali \u0161e \u017eivijo v slovenski prestolnici<\/strong>. Nazadnje smo pisali o \u017didih, <\/strong>tokrat pa je na vrsti ruska in rusko govore\u010da skupnost, ki je na na\u0161em prostoru prisotna \u017ee ve\u010d kot 200 let.<\/strong><\/p>\n

Rusi so v novej\u0161em obdobju obiskali slovenske kraje \u017ee v \u010dasu napoleonskih vojn v za\u010detku 19. stoletja. \u0160lo je za ruske vojake in mornarje, tedaj zaveznike Avstrijske monarhije. V \u010dasu Ljubljanskega kongresa leta 1821 je Ljubljano obiskal sam car Aleksander I. Med ljubljanskimi me\u0161\u010dani je bil zelo priljubljen, bival pa je v Nad\u0161kofijskem dvorcu na dana\u0161njem Ciril-Metodovem trgu.<\/p>\n

Po pri\u010devanjih naj bi ob tem nekateri slovenski dijaki carja prosili za vstop v rusko slu\u017ebo. Kro\u017ei tudi zgodba, da se je ruski car zapletel v ljubezensko afero z doma\u010dinko, zaradi katere je po kongresu Ljubljano obiskal \u0161e enkrat.<\/p>\n

V njegovo \u010dast so v Ljubljani poimenovali gostilno Pri ruskem carju, to ime pa se je v ljudskem \u017eargonu prijelo tudi za \u0161ir\u0161e obmo\u010dje okoli gostilne. Na obisk carja Aleksandra nas \u0161e danes opominja tudi Cesta dveh cesarjev v ju\u017enem delu Ljubljane (Trnovsko predmestje).<\/p>\n

Vendar pa Aleksander I. ni bil prvi ruski voditelj, ki je obiskal na\u0161e kraje. Ta vloga je pripadla njegovemu predhodniku, Pavlu I., ki se je tod mudil \u0161e kot prestolonaslednik na poro\u010dnem potovanju konec 18. stoletja. Med potjo se je ustavil v Ljubljani, kjer je na Gornjem trgu obiskal francoskega zdravnika Balthasarja Hacqueta, obiskal pa je \u0161e \u0160tajersko in skupaj s svojo izbranko preno\u010dil na mariborskem gradu.<\/p>\n

\"\"Ruska emigracija po oktobrski revoluciji<\/strong><\/h5>\n

V \u010dasu I. svetovne vojne so na slovenskem bivali Rusi, ki so bili vojni ujetniki Avstro-ogrske armade. Ve\u010d o njihovi usodi si lahko preberete v \u010dlanku na na\u0161em portalu Ruski vojni ujetniki v Ljubljani<\/em><\/a>. Prvi ruski migranti so se v Ljubljani naselili po I. svetovni vojni, to\u010dneje po oktobrski revoluciji in ruski dr\u017eavljanski vojni.<\/p>\n

Kraljevina SHS je namre\u010d nudila zato\u010di\u0161\u010de podpornikom carskega re\u017eima, ki so zapustili Rusijo. V tedanjo od vojne obubo\u017eano in opusto\u0161eno Kraljevino SHS naj bi pri\u0161lo okoli 75.000 ruskih emigrantov. V Ljubljano jih je pri\u0161lo nekaj ve\u010d kot 600, leta 1921 pa so jih naselili v barake ob Masarykovi cesti. Julija 1922 so dobili dokumente in dr\u017eavljanstva, k \u010demur so pripomogle tudi ra\u010dunice politi\u010dnih strank, ki so \u017eelele pridobiti njihove glasove. Predvsem se je za begunce zavzemal katoli\u0161ki tabor okoli SLS in katoli\u0161ka cerkev, ki se je postavljala za nekak\u0161nega zavetnika kr\u0161\u010danskih \u017ertev komunizma.<\/p>\n

V tridesetih letih se del ruskih emigrantov naselil v prostorih opu\u0161\u010dene \u0160vicarije v parku Tivoli. V \u010dasu Kraljevine Jugoslavije je v Ljubljani v 30-ih letih deloval t.i. \u00bbRuski hor\u00ab. Sprva je je bil pevski zbor domena zgolj mo\u0161kih, leta 1936 pa so vanj sprejeli tudi dekleta, a je kmalu za tem zbor zamrl. Od leta 1924 \u2013 1941 je v Ljubljani delovala \u0161e kulturna ustanova Ruska matica, ki se je ukvarjala z obele\u017eevanjem pomembnih dogodkov iz zgodovine carske imperialne Rusije in pou\u010devanjem ter ohranjevanjem ruskega jezika. Manj\u0161a podru\u017enica Ruske matice je bila leta 1935 ustanovljena tudi v Mariboru.<\/p>\n

Ruski migranti na ljubljanski univerzi in operi<\/strong><\/h5>\n

V obdobju med vojnama so v Ljubljani tako delovali \u0161tevilni ruski in\u017eenirji, arhitekti, pedagogi, pisatelji, igralci, re\u017eiserji, umetniki, zdravniki itd. Svoje mesto jih je nekaj na\u0161lo tudi na ljubljanski univerzi. Slednja je bila ustanovljena septembra 1919 in ji je od za\u010detka primanjkovalo profesorjev. Do sprejema tujcev so bili zelo strogi, kar je sprva predstavljalo te\u017eavo za ruske profesorje, vseeno pa desetletje kasneje njihova \u0161tevilka \u017ee bolj opazna. Leta 1929 je bil dele\u017e ruskih profesorjev na ljubljanski univerzi tako naslednji: 21,7 % tehni\u0161ka, 16,7 % medicinska, 15,4 % pravna, 4,8 % filozofska in 0 % teolo\u0161ka fakulteta.<\/p>\n

\"\"V tridesetih letih se je \u0161tevilo ruskih profesorjev za\u010delo zmanj\u0161evati, nekateri pa so vseeno ostali v mestu in predavali tudi po II. svetovni vojni. Kar je bilo zna\u010dilno za rusko emigracijo v Kraljevini Jugoslaviji in posebej za na\u0161 prostor je, da je ve\u010dina beguncev imela de\u017eelo le za neke vrste prehodno to\u010dko, preko katere so odhajali na Zahod. Ve\u010dino je pot vodila v Francijo, Veliko Britanijo in ZDA, zato je bilo \u0161tevilo Rusov pri nas tik pred II. svetovno vojno \u017ee precej majhno. Po podatkih iz leta 1939 je v Ljubljani bivalo 293, v Mariboru pa le 94 Rusov.<\/p>\n

Ruski emigranti v Ljubljani pa niso pustili pe\u010data le na podro\u010dju izobra\u017eevanja, ampak tudi v kulturi. Tako kot univerza se je tudi ljubljanska opera po koncu I. svetovne vojne ukvarjala s pomanjkanjem kadra in je iskala pevce, igralce, baletnike na \u010ce\u0161koslova\u0161kem, ostalih delih Kraljevine SHS ter v obmo\u010djih biv\u0161ega ruskega imperija. Tako so se v Ljubljani naselili \u0161tevilni ruski operni pevci in pevke ter baletniki in baletnice. Kmalu so se ruski umetniki povzpeli in s svojimi deli za\u010deli \u0161iriti svojo kulturo in nazore. V ljubljanski operi so vse ve\u010d prostora za\u010dele zavzemati ruske opere, ki so izpodrivale pred tem dominantne italijanske in nem\u0161ke, ki jih je slovensko ob\u010dinstvo bolje poznalo. Leta 1921 so se v Ljubljani odlo\u010dili odpustiti \u0161tevilne ruske baletnike, ki so se potem preselili v Beograd, Zagreb, Split, Sarajevo, Novi Sad, Skopje.<\/p>\n

Obdobje socializma<\/strong><\/h5>\n

Po koncu II. svetovne vojne so v Ljubljani delovali \u0161tevilni sovjetski voja\u0161ki in\u0161truktorji, pa tudi pesniki in pisatelji. Po letu 1948 in ohladitvi odnosov med dr\u017eavama zaradi Informbiroja v Ljubljani skorajda desetletje ne najdemo ve\u010d sledi delovanja Rusov in ostalih sovjetskih dr\u017eavljanov. Po normalizaciji odnosov so nato sledile \u0161tudentske izmenjave, ki pa niso dosegale ve\u010djega obsega. Nekaj Rusov je delovalo v gledali\u0161\u010du, operi in drami.<\/p>\n

Konec osemdesetih let pa je z odpiranjem Sovjetske zveze svetu in zahvaljujo\u010d svobodnej\u0161i zakonodaji potovanja v tujino sledil val emigracij. Gospodarska kriza in padec \u017eelezne zavese ter predvsem razpad Sovjetske zveze in slaba ekonomska situacija v novonastalih dr\u017eavah so emigracijo na Zahod le \u0161e spodbujale.<\/p>\n

Rusi v Sloveniji po osamosvojitvi<\/strong><\/h5>\n

\"pravoslavna-cerkev_milena-znidersic\"<\/p>\n

V letih 1995 \u2013 1998 se je v Slovenijo priselilo okoli 400 dr\u017eavljanov Rusije. Od tega je bilo 75 % \u017eensk. Ve\u010dina jih se je naselila prav v Ljubljani. V devetdesetih letih je ve\u010dina Rusov pri\u0161la v okviru ekonomskih migracij. Nekateri so pri\u0161li kot \u0161tudentje, veliko pa jih je bilo profesionalnih glasbenikov in umetnikov, nekateri pa so v Ljubljano pri\u0161li tudi zaradi ljubezni. Pri tem jim je na roko \u0161la zakonodaja, ki za ruske dr\u017eavljane takrat ni zahtevala vize.<\/p>\n

Kot je v svoji diplomski nalogi \u00bbRusi v Ljubljani v zadnjem desetletju\u00ab zapisala Alenka Vidmar, Rusi pri nas praznujejo ve\u010dinoma iste praznike kot doma. To so 1. maj \u2013 mednarodni praznik dela, 9. maj \u2013 dan zmage nad fa\u0161izmom, 23. februar \u2013 biv\u0161i dan sovjetske vojske, danes dan za\u0161\u010ditnikov domovine, 8. marec \u2013 dan \u017eena, novo leto idr. V devetdesetih letih se je ve\u010dina priseljenih Rusov opredelila za ateiste, a kot tradicijo \u0161e naprej obele\u017eujejo tudi pravoslavne praznike kot sta bo\u017ei\u010d in velika no\u010d. Nekateri obiskujejo pravoslavno cerkev v Ljubljani, vendar pa ve\u010dini obredi v srbski pravoslavni cerkvi niso v\u0161e\u010d, so jim tuji, zato v njej ne bi krstili svojih otroke. Pravoslavno cerkev obiskujejo tudi nekatere skupine ruskih turistov, ki potujejo v Slovenijo in Ljubljano.<\/p>\n

V 21. stoletju, ko je Rusija spet postala gospodarska sila, v Ljubljani sre\u010damo vse ve\u010d ruskih poslovne\u017eev. Mnogi od njih ostajajo tu za vedno. V Ljubljani \u017ee nekaj let obratuje Ruska trgovina v centru Murgle, od leta 2011 pa Ruski center znanosti in kulture, ki organizira zgodovinska predavanja, glasbene koncerte, filmske ve\u010dere. Po zadnji statistiki prebiva v Sloveniji pribli\u017eno 3000 Rusov.<\/p>\n

Literatura<\/em><\/strong><\/p>\n

    \n
  • Rusi v Sloveniji v zadnjem desetletju : diplomska naloga, Vidmar, Alenka, 2000<\/li>\n
  • Matej Seljak: Ruske emigrantske izobra\u017eevalne organizacije in organizacije ruskih znanstvenikov v Sloveniji 1920-1945 (2007)<\/li>\n<\/ul>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Rubrika \u00bbKulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani\u00ab opisuje skupnosti, ki so \u017eivele ali \u0161e \u017eivijo v slovenski prestolnici. Nazadnje smo pisali o \u017didih, tokrat pa je na vrsti ruska in rusko govore\u010da skupnost, ki je na na\u0161em prostoru prisotna \u017ee ve\u010d kot 200 let.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":2925,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[216,55,1211,120,831],"class_list":["post-2903","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-kulturne-sledi-manjsin-v-ljubljani","tag-ljubljana-2","tag-rusi","tag-rusija","tag-sovjetska-zveza"],"acf":[],"yoast_head":"\nRusi v Ljubljani - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Rubrika \u00bbKulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani\u00ab opisuje skupnostmi, ki so \u017eivele ali \u0161e \u017eivijo v slovenski prestolnici. Nazadnje smo pisali o \u017didih, tokrat pa je na vrsti ruska in rusko govore\u010da skupnost, ki je na na\u0161em prostoru prisotna \u017ee ve\u010d kot 200 let.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/rusi-v-sloveniji\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Rusi v Ljubljani - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Rubrika \u00bbKulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani\u00ab opisuje skupnostmi, ki so \u017eivele ali \u0161e \u017eivijo v slovenski prestolnici. Nazadnje smo pisali o \u017didih, tokrat pa je na vrsti ruska in rusko govore\u010da skupnost, ki je na na\u0161em prostoru prisotna \u017ee ve\u010d kot 200 let.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/rusi-v-sloveniji\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2018-04-12T17:42:10+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2018-04-28T15:34:15+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/SDC17725-scaled.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"2560\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1920\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Estimated reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"7 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusi-v-sloveniji\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusi-v-sloveniji\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/3ca080fadb1f9abd484316794b649a1a\"},\"headline\":\"Rusi v Ljubljani\",\"datePublished\":\"2018-04-12T17:42:10+00:00\",\"dateModified\":\"2018-04-28T15:34:15+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusi-v-sloveniji\\\/\"},\"wordCount\":1330,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusi-v-sloveniji\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2018\\\/04\\\/SDC17725-scaled.jpg\",\"keywords\":[\"Kulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani\",\"ljubljana\",\"Rusi\",\"Rusija\",\"Sovjetska zveza\"],\"articleSection\":[\"Uncategorized\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusi-v-sloveniji\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusi-v-sloveniji\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusi-v-sloveniji\\\/\",\"name\":\"Rusi v Ljubljani - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusi-v-sloveniji\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusi-v-sloveniji\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2018\\\/04\\\/SDC17725-scaled.jpg\",\"datePublished\":\"2018-04-12T17:42:10+00:00\",\"dateModified\":\"2018-04-28T15:34:15+00:00\",\"description\":\"Rubrika \u00bbKulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani\u00ab opisuje skupnostmi, ki so \u017eivele ali \u0161e \u017eivijo v slovenski prestolnici. Nazadnje smo pisali o \u017didih, tokrat pa je na vrsti ruska in rusko govore\u010da skupnost, ki je na na\u0161em prostoru prisotna \u017ee ve\u010d kot 200 let.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusi-v-sloveniji\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusi-v-sloveniji\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusi-v-sloveniji\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2018\\\/04\\\/SDC17725-scaled.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2018\\\/04\\\/SDC17725-scaled.jpg\",\"width\":2560,\"height\":1920},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/rusi-v-sloveniji\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Rusi v Ljubljani\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/3ca080fadb1f9abd484316794b649a1a\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Rusi v Ljubljani - Zgodovina na dlani","description":"Rubrika \u00bbKulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani\u00ab opisuje skupnostmi, ki so \u017eivele ali \u0161e \u017eivijo v slovenski prestolnici. Nazadnje smo pisali o \u017didih, tokrat pa je na vrsti ruska in rusko govore\u010da skupnost, ki je na na\u0161em prostoru prisotna \u017ee ve\u010d kot 200 let.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/rusi-v-sloveniji\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Rusi v Ljubljani - Zgodovina na dlani","og_description":"Rubrika \u00bbKulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani\u00ab opisuje skupnostmi, ki so \u017eivele ali \u0161e \u017eivijo v slovenski prestolnici. Nazadnje smo pisali o \u017didih, tokrat pa je na vrsti ruska in rusko govore\u010da skupnost, ki je na na\u0161em prostoru prisotna \u017ee ve\u010d kot 200 let.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/rusi-v-sloveniji\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2018-04-12T17:42:10+00:00","article_modified_time":"2018-04-28T15:34:15+00:00","og_image":[{"width":2560,"height":1920,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/SDC17725-scaled.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Estimated reading time":"7 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusi-v-sloveniji\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusi-v-sloveniji\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/3ca080fadb1f9abd484316794b649a1a"},"headline":"Rusi v Ljubljani","datePublished":"2018-04-12T17:42:10+00:00","dateModified":"2018-04-28T15:34:15+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusi-v-sloveniji\/"},"wordCount":1330,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusi-v-sloveniji\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/SDC17725-scaled.jpg","keywords":["Kulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani","ljubljana","Rusi","Rusija","Sovjetska zveza"],"articleSection":["Uncategorized"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusi-v-sloveniji\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusi-v-sloveniji\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusi-v-sloveniji\/","name":"Rusi v Ljubljani - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusi-v-sloveniji\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusi-v-sloveniji\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/SDC17725-scaled.jpg","datePublished":"2018-04-12T17:42:10+00:00","dateModified":"2018-04-28T15:34:15+00:00","description":"Rubrika \u00bbKulturne sledi manj\u0161in v Ljubljani\u00ab opisuje skupnostmi, ki so \u017eivele ali \u0161e \u017eivijo v slovenski prestolnici. Nazadnje smo pisali o \u017didih, tokrat pa je na vrsti ruska in rusko govore\u010da skupnost, ki je na na\u0161em prostoru prisotna \u017ee ve\u010d kot 200 let.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusi-v-sloveniji\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusi-v-sloveniji\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusi-v-sloveniji\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/SDC17725-scaled.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/SDC17725-scaled.jpg","width":2560,"height":1920},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/rusi-v-sloveniji\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Rusi v Ljubljani"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/3ca080fadb1f9abd484316794b649a1a","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2903","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2903"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2903\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2930,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2903\/revisions\/2930"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2925"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2903"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2903"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2903"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}