28. julija leta 1914 je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Kmalu zatem se je za\u010dela I. svetovna vojna, ki je svet pahnila v morijo do takrat neslutenih razse\u017enosti, saj je zahtevala kar 8,5 milijona smrtnih \u017ertev.<\/p>\n
Vojna napoved Avstro-Ogrske Srbiji je sledila atentatu v Sarajevu, ki se je zgodil mesec dni prej. Napad na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, v katerem je umrla tudi njegova \u017eena vojvodinja Sofija, in ga je izvedel gimnazijec Gavrilo Princip, sicer ni bil vzrok za svetovno vojno, bil pa je posledica tedanjih razmer.<\/p>\n
Avstro-Ogrska je tako 23. julija 1914 srbski vladi postavila ultimat, v katerem je med drugim zahtevala, da ta do 25. julija prevzame krivdo za atentat, prepre\u010di protiavstrijsko medijsko gonjo, umakne sporne \u0161olske knjige in v medijih objavi poni\u017ene izjave. Srbija je privolila v vse, ni pa mogla sprejeti udele\u017ebe avstrijskih policistov pri preiskavi v Beogradu. Za Avstro-Ogrsko je bilo to premalo in 28. julija je Srbiji napovedala vojno, s \u010dimer je spro\u017eila veri\u017ene vojne napovedi drugih dr\u017eav.<\/p>\n
Slovenci so se med vojno bojevali na balkanski, vzhodni in so\u0161ki fronti. Ve\u010dina se je bojevala v armadi Avstro-Ogrske, nekateri pa so bili vpoklicani v armado Italije, ko je le-ta vstopila v vojno leta 1915. Ob za\u010detku vojne so se nekateri Slovenci bojevali kot prostovoljci v okviru enot kraljevine Srbije.<\/p>\n
Vojna se je kon\u010dala novembra leta 1918 s kapitulacijo Centralnih sil (Nem\u010dija, Avstro-Ogrska, Bolgarija, Osmansko cesarstvo) in razpadom avstro-ogrske monarhije. Razpadlo je tudi Otomansko cesarstvo, v Rusiji pa je bolj\u0161evi\u0161ka oktobrska revolucija odnesla ruskega carja. Nova oblast v Rusiji je \u017eelela graditi dr\u017eavo na enakopravnih odnosih med narodi, zato je Lenin s pravico do samoodlo\u010dbe dal neodvisnost Poljski, Finski in baltskim dr\u017eavam.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"