16. julija leta 1054 je pape\u0161ki odposlanec kardinal Humbert v Konstantinoplu izob\u010dil patriarha Mihaela Ceralariusa in njegove somi\u0161ljenike. \u0160tiri dni pozneje je bizantinski patriarh izob\u010dil vse tri pape\u0161ke odposlance vklju\u010dno z Humbertom.<\/p>\n
Potrebno je omeniti, da je bil pape\u017e Leon IX. v \u010dasu vzajemne izob\u010ditve mrtev, njegov naslednik pa je bil ustoli\u010den \u0161ele leta 1055. Tako dejansko pape\u017eev odposlanec kardinal Humbert ni imel pristojnosti za izob\u010denje patriarha Mihaela Ceralariusa. Po letu 1054 so \u0161tevilni vzhodni kristjani gledali na razkol kot na spor med posameznikoma; v tem stali\u0161\u010du jih je podpiralo tudi dejstvo, da noben ekumenski koncil ni nikoli izob\u010dil druge cerkve kot celote. Shizma leta 1054, ki je bila bolj zadeva visokih krogov in navadnega ljudstva ni zadevala, se je dejansko dovr\u0161ila ob latinskem zavzetju in oplenitvi Bizanca leta 1204 v \u010dasu IV. kri\u017earske vojne. \u010ceprav vsi stiki niso bili prekinjeni vse do otomanske zasedbe Konstantinopla leta 1453, se osnovni razkol ni nikoli poravnal.<\/p>\n
Dogodki iz julija leta 1054 so poimenovani kot Velika shizma in so dokon\u010dno razdelili cerkev na vzhodno pravoslavno in zahodno katoli\u0161ko. Razkol med cerkvama je bila posledica dalj\u0161ega obdobja stopnjevanja napetosti med obema cerkvama, ki sega \u0161e v \u010das obstoja rimskega imperija. Poglavitni izvor razkola je bilo vpra\u0161anje pape\u017eeve avtoritete. Medtem ko je slednji trdil, da ima avtoriteto tudi nad \u0161tirimi vzhodnimi patriarhi, pa so ti menili, da je pape\u017e le prvi med enakimi (primus inter pares). Poleg tega razloga je obstajala \u0161e vrsta manj\u0161ih, ki so se nana\u0161ale na razlike v izvajanju liturgi\u010dnega obredja in rabi ikon. Razloge za razkol pa lahko i\u0161\u010demo tudi v politi\u010dnih, ideolo\u0161kih in ekonomskih motivih obeh strani.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"