26. julija leta 1934 je v Uncu pri Rakeku zaradi posledic mo\u017eganske kapi, ki jo je do\u017eivel nekaj dni prej, umrl slovenski pesnik in vojskovodja Rudolf Maister Vojanov. Star je bil 60 let. Ob prevozu njegovih posmrtnih ostankov z Unca v Maribor se je v Ljubljani in Celju poklonila velika mno\u017eica ljudi. V Mariboru so pripravili mrtva\u0161ki oder v ve\u017ei mestnega magistrata, kjer so se od njega poslovili tiso\u010di Maribor\u010danov in okoli\u0161kih prebivalcev. Dva dneva po smrti so Maistra z velikimi \u010dastmi pokopali na pobre\u0161kem pokopali\u0161\u010du v Mariboru, kjer je \u0161e danes njegov grob.<\/p>\n
Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. Izobrazbo si je pridobil na \u0161olah v Avstro-Ogrski (leta 1890 se je vpisal na Dunajsko domobransko kadetnico). Voja\u0161ko kariero je za\u010del leta 1894, takoj ko je kon\u010dal \u0161olanje, leto kasneje je \u017ee postal poro\u010dnik. Konec I. svetovne vojne je pri\u010dakal kot major. Ob koncu vojne in razpadu Avstro-Ogrske je novembra 1918 hitro mobiliziral slovensko prebivalstvo in ustanovil mariborski pe\u0161polk ter razoro\u017eil nem\u0161ke oddelke v mestu in posledi\u010dno mesto pridobil za Jugoslavijo in Slovenijo. Pozneje je sodeloval \u0161e v bojih za severno mejo. Je dobitnik \u0161tevilnih avstro-ogrskih (jubilejni kri\u017eec, bronasta voja\u0161ka zaslu\u017ena medalja), jugoslovanskih (red Kara\u0111or\u0111eve zvezde, red belega orla, red Svetega Save) in tujih voja\u0161kih odlikovanj (\u010de\u0161koslova\u0161ki vojni kri\u017eec). Voja\u0161ko kariero je kon\u010dal z upokojitvijo leta 1923. Tedaj se je posvetil kulturnemu delovanju in se vrnil stari ljubezni \u2013 prozi ter izdal pesni\u0161ko zbirko Kitica mojih (1929). Amatersko se je ukvarjal tudi s slikarstvom.<\/p>\n
Spomenik posve\u010den Rudolfu Maistru v Ljubljani, avtor: Jakov Brdar (FOTO: Danijel Osmanagi\u0107)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"