12. avgusta leta 2000 je v Barentsovem morju potonila ruska jedrska podmornica K-141 Kursk. V nesre\u010di je \u017eivljenje izgubilo vseh 118 mornarjev.<\/p>\n
Podmornico Kursk so za\u010deli graditi \u0161e v \u010dasih Sovjetske zveze leta 1990, dokon\u010dana pa je bila leta 1994. Bila je ena najve\u010djih sodobnih ruskih podmornic in imela je sloves, da je prakti\u010dno nepotopljiva. Potem ko je bil spomladi leta 2000 Vladimir Putin izbran za predsednika, je ukazal prve ve\u010dje pomorske vaje ruske mornarice vse od razpada Sovjetske zveze. V Barentsovem morju je na vajah sodelovalo 30 ladij in 3 podmornice severne ruske pomorske flote.<\/p>\n
Kursk bi naj tekom vaj izstrelil dva torpeda proti poveljni\u0161ki bojni ladji severne flote \u2013 Petru Velikem. Da je nekaj \u0161lo hudo narobe, so prvi zaznali Norve\u017eani. Dan kasneje so zahodne dr\u017eave in Izrael ponudile pomo\u010d pri re\u0161evanju mornarjev, a so ruske oblasti pomo\u010d sprva odklonile. 14. avgusta je pri\u0161lo prvo uradno sporo\u010dilo, da se je na Kursku zgodila \u00bbmanj\u0161a nesre\u010da\u00ab. Rusom je pri re\u0161evanju nagajalo slabo vreme in 17. avgusta so sprejeli pomo\u010d britanskih in norve\u0161kih pomorskih enot. 21. avgusta so norve\u0161ki potaplja\u010di potrdili, da noben od mornarjev ni pre\u017eivel nesre\u010de. 23. avgust so razglasili za dan \u017ealovanja v Rusiji.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"