13. avgusta leta 1920 se je v okviru poljsko-sovjetske vojne za\u010dela bitka za Var\u0161avo.<\/p>\n
Novoustanovljena poljska dr\u017eava je zaradi notranje slabosti in dr\u017eavljanske vojne v Rusiji spomladi 1920 za\u010dela \u0161iriti svoje meje in si je priklju\u010dila obmejna ruska ozemlja z ve\u010djim \u0161tevilom poljskega prebivalstva. Zavzela je Vilno, Baranovi\u010de in Minsk. Ko je Rusija ta ozemlja zahtevala nazaj, ji je Poljska napovedala vojno. General Jozsef Pilsudski je poveljeval vojski 200.000 vojakov in je 21. aprila 1920 sklenil zavezni\u0161tvo z ukrajinskim voditeljem Simonom Petliuro. Za\u010dela sta napad na Kijev in ga po dveh tednih bojevanj zavzela 7. maja 1920. Po izgubi Kijeva je sovjetski general Mihail Tuha\u010devski za\u010del protiofenzivo in poslal poljsko vojsko iz Ukrajine. Rde\u010da armada je po seriji zmag 25. julija \u017ee bila pred Var\u0161avo. Tedaj je Francija poslala generala Maxima Weyganda, da reorganizira poljsko vojsko. Obe armadi sta \u0161teli krepko preko 100.000 mo\u017e. Boji so se za\u010deli 12. avgusta in kon\u010dali 13 dni kasneje s poljskim zmagoslavjem. Rde\u010da armada se je morala umakniti do Brest-Litovska. Poljaki so v bitki izgubili manj kot 5.000 mo\u017e, medtem ko so izgube Rde\u010de armade bile strahovite. Izgubili so okoli 20.000 mo\u017e, preko 60.000 pa so jih Poljaki zajeli.<\/p>\n
Med 30. avgustom in 2. septembrom 1920 se je nato odigrala \u0161e zadnja prava evropska konjeni\u0161ka bitka, ko je v pri vasici Komarovu poljska konjenica premagala sovjetsko. 18. marca 1921 je bil podpisan sporazum v Rigi, s katerim je Sovjetska Rusija morala priznati aneksijo vseh ozemelj, ki jih je dobila Poljska v vojni.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"