31. avgusta leta 1961 so se v Beogradu zbrali voditelji \u00bbneuvr\u0161\u010denih\u00ab. Sestanki I. konference \u00bbgibanja neuvr\u0161\u010denih\u00ab so se za\u010deli naslednji dan in trajali vse do 6. septembra. Na konferenci je sodelovalo 25 predstavnikov dr\u017eav in 40 protikolonialnih ter osvobodilnih gibanj iz Azije, Evrope, Afrike in Latinske Amerike. Po \u0161estih dnevih so na konferenci sprejeli dokument “O na\u010delih neuvr\u0161\u010denih” kot alternativo blokovski razdelitvi in hladni vojni. Gibanje neuvr\u0161\u010denih, ki se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja, je imelo izredno pomembno vlogo v svetovni politiki v naslednjih 30 letih ter vse do konca hladne vojne.<\/p>\n
V drugi polovici petdesetih let prej\u0161njega stoletja, v \u010dasu ko je Jugoslavija normalizirala odnose z dr\u017eavami Vzhodnega bloka in obenem ohranjala dobre odnose z Zahodom, je jugoslovanski voditelj nepri\u010dakovano prevzel iniciativo svetovnega pomena. V osvobodilnih gibanjih v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki je uvidel rojevanje novih sil, ki bi lahko v prihodnosti bile klju\u010dne za preobrazbo \u00bbhladnovojne-blokovske\u00ab razdelitve sveta in nastanek nove svetovne politi\u010dne ureditve. Tito je tako v petdesetih letih obiskal ve\u010d dr\u017eav v Afriki in Aziji ter jim predstavil osnove in principe nove svetovne ureditve. Na sestanku na Brionih (18.-19.07.1956) so se Tito, Nehru in Naser, kot voditelji Jugoslavije, Indije in Egipta dogovorili za bodo\u010do politiko zdru\u017eevanja neodvisnih in dr\u017eav, ki niso pripadali nobenemu od blokov v \u010dasu hladne vojne. Poleg Tita, Naserja in Nehruja med ustanovitelje Gibanja neuvr\u0161\u010denih \u0161tejemo \u0161e indonezijskega voditelja Sukarna in predsednika Gane, Nkrumaha. Poleg Josipa Broza Tita, ki je bil tudi prvi Generalni sekretar gibanja neuvr\u0161\u010denih, je isto funkcijo v letih 1989-90 opravljal tudi biv\u0161i jugoslovanski in slovenski predsednik Janez Drnov\u0161ek.<\/p>\n
S koncem hladne vojne in razpadom ene od ustanovnih \u010dlanic Jugoslavije je gibanje izgubilo na pomenu in vplivu. Gibanje trenutno \u0161e vedno zdru\u017euje 120 stalnih \u010dlanic in 17 \u010dlanic, ki imajo status opazovalke. Zadnji dve konferenci gibanja neuvr\u0161\u010denih sta bili leta 2012 v Iranu in leta 2016 v Venezueli.<\/p>\n
Udele\u017eenci konference v Beogradu septembra 1961, FOTO Wikipedia<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"