12. septembra leta 1967 je v Ljubljani umrl slovenski pisatelj, esejist, dramatik in publicist Vladimir Bartol. Star je bil 64 let. Pokopan je na ljubljanskem pokopali\u0161\u010du \u017dale.<\/p>\n
Bartol se je rodil v Svetem Ivanu v bli\u017eini Trsta, kjer je tudi obiskoval osnovno in srednjo \u0161olo. Po prihodu Mussolinija na oblast v Italiji, se je preselil v Kraljevino SHS kjer je na Univerzi v Ljubljani \u0161tudiral filozofijo in biologijo. Tam je spoznal mladega filozofa Klementa Juga, ki ga je seznanil z delom Friedricha Nietzcehea. Nanj so vplivale tudi ideje Machiavellija, ekspresionizem in psihoanaliza Sigmunda Freuda. \u0160tudij je v drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja nadaljeval v Parizu na Sorboni. Po vrnitvi v Ljubljano je \u017eivel kot svobodni umetnik do leta 1941. Po napadu na Jugoslavijo se je pridru\u017eil partizanom in aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem boju. Po drugi svetovni vojni je najprej delal kot tajnik SNG v Ljubljani, nato pa se je vrnil kulturno delovat v Trst (1946 \u2013 1956). Leta 1956 je nastopil mesto tajnika na SAZU in tam delal do smrti.<\/p>\n
Njegovo najpomembnej\u0161e delo je roman Alamut (1938), ki je bilo prevedeno v ve\u010d kot dvajset jezikov. Drugo zelo pomembno delo, zbirko kratkih novel Al Araf, je Bartol napisal \u0161e tri leta prej. Po mnenju svojega sodobnika in kritika Line Legi\u0161e je Bartol v obeh omenjenih delih Al Araf in Alamut, prek alegorij iz islamskega sveta govoril o boju organizacije TIGR (s katero je simpatiziral) proti fa\u0161isti\u010dni oblasti v Italiji. Bartolova literatura je odstopala od so\u010dasne literature socialnega realizma. Do velikega porasta zanimanja zanj doma in v tujini je pri\u0161lo preko ponatisov in prevodov v 80. letih 20. stoletja.<\/p>\n
Bartol je ustvarjal tudi po koncu II. svetovne vojne. Najbolj pomembna dela sta Empedokles (1945) in zbirka kratkih novel Tr\u017ea\u0161ke humoreske (1957). Nekatera njegova dela (\u010cude\u017e na vasi , Don Lorenzo, Med idilo in grozo ter Zakrinkani trubadur) so izdana posthumno v osemdesetih in devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja.<\/p>\n
Vladimir Bartol, FOTO Wikipedia<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"