20. oktobra leta 1855 je v Ljubljani umrl slovenski slikar in freskant Matev\u017e Langus. Star je bil 63 let. Rodil se je 9. septembra leta 1792 v kova\u0161ki dru\u017eini v fu\u017einarskem kraju Kamna Gorica pod planoto Jelovico pri Radovljici. Mlada leta je pre\u017eivel kot \u017eebljar v rodnem kraju. Nato se je \u0161olal v Celovcu v delavnici Johanna Schreibersa, pri katerem je ostal \u0161est let. Leta 1817 se je vrnil na Kranjsko in se naselil v Ljubljani, kje pa se ni dolgo zadr\u017eal, saj je bil kmalu sprejet na dunajsko akademijo. Leta 1821 se je vrnil v Ljubljano. Posvetil se je portretiranju in stenskemu slikarstvu. V letih od 1824 do 1826 je \u017eivel v Rimu.<\/p>\n
Slikal je pod vplivom Rafaela in nazaristov. Najve\u010d je delal za cerkve, med drugim je poslikal kupolo ljubljanske stolnice in fran\u010di\u0161kansko cerkev. Langusovi portreti ljubljanskih me\u0161\u010danov so pomembne pri\u010de umetnostnega ozra\u010dja tedanje Ljubljane. Portretiral je tudi Primicovo Julijo, Pre\u0161ernovo muzo in obo\u017eevanko. Poleg Julijinega je ustvaril \u0161e portreta Matije \u010copa in Andreja Smoleta. Zaradi fresk v romarski cerkvi na \u0160marni gori je bil poimenovan celo za zadnjega barokista na Slovenskem, \u010deprav gre pri njem v resnici za klasicisti\u010dno umirjen iluzionizem. Ve\u010d njegovih slik je odnesel \u0161kof Friderik Baraga v Ameriko.<\/p>\n
Po Matev\u017eu Langusu so v Sloveniji danes poimenovale ulice v Ljubljani, Radovljici in na Ptuju.<\/p>\n
Matev\u017e Langus, FOTO Wikipedia<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"