8. oktobra leta 1912 je \u010crna gora napovedala vojno Osmanskemu cesarstvu, s \u010dimer se je za\u010dela I. balkanska vojna. Ostale balkanske dr\u017eave \u2013 Srbija, Gr\u010dija in Bolgarija so se postavile v obrambo mali balkanski zaveznici in kmalu se je za\u010dela brutalna vojna, ki je potekala na treh frontah.<\/p>\n
Po italijanskem napadu na Osmansko cesarstvo v Libiji leta 1911 in nezmo\u017enosti dvora v Istanbulu, da se uspe\u0161no bojuje proti evropski velesili, so se balkanske kr\u0161\u010danske dr\u017eavice opogumile in odlo\u010dile, da zabijejo \u0161e zadnji \u017eebelj v krsto Osmanskemu cesarstvu ter ga tako dokon\u010dno izrinejo iz Balkana in Evrope. \u010crna gora, Srbija, Gr\u010dija in Bolgarija so ustanovile t.i. Balkansko ligo. Velike sile \u00a0(predvsem Francija in Avstro-Ogrska) so posku\u0161ale prepri\u010dati balkanske dr\u017eave naj ne za\u010denjajo \u0161e ene vojne, ampak neuspe\u0161no.<\/p>\n
V vojni, ki je trajala vse do maja 1913 je bilo Osmansko cesarstvo na ve\u010dini boji\u0161\u010d popolnoma pora\u017eeno. Izgubili so Sand\u017eak, Kosovo, Albanijo, Makedonijo in dele dana\u0161nje Gr\u010dije. Velika Britanija, kot glavna svetovna sila, se je vklju\u010dila v dogajanje na Balkanu in je posredovala pri podpisu Londonske pogodbe, ki je kon\u010dala vojno 30. maja 1913. Bolgarija, ki je od dr\u017eav \u010dlanic Balkanske lige imela dale\u010d najve\u010dje izgube, je bila nezadovoljna s pridobitvami v vojni, zato je ostro protestirala. Srbija, ki je s pogodbo pridobila Kosovo, Makedonijo in dele Sand\u017eaka, je \u0161e pred podpisom miru v Londonu, sklenila zavezni\u0161tvo z Gr\u010dijo, kar je tlakovalo pot \u0161e II. balkanski vojni, v kateri so se Srbija, \u010crna gora, Gr\u010dija, Romunija in Osmansko cesarstvo spopadle z Bolgarijo. S pogodbo v Londonu je nastala tudi neodvisna dr\u017eava Albanija, s \u010dimer so evropske sile \u017eelele prepre\u010diti nastanek Velike Srbije. Srbska in gr\u0161ka armada sta se posledi\u010dno morali umakniti iz Albanije, ki je do vojne bila del osmanske dr\u017eave.<\/p>\n
V I. balkanski vojni je Osmansko cesarstvo izgubilo 50.000 vojakov, 75.000 jih je \u0161e umrlo zaradi raznih bolezni, 100.000 jih je bilo ranjenih, 115.000 pa so jih ujele sile Balkanske lige. Vojske dr\u017eav Balkanske lige so \u0161tele 750.000 vojakov, kar je bilo ve\u010d kot dva krat ve\u010d od osmanske armade v evropskem delu imperija. Bolgari so zaradi bojevanj in bolezni izgubili 20.000 mo\u017e, medtem ko so izgube ostalih dr\u017eav balkanske lige bile veliko manj\u0161e (Bolgari so imeli \u0161e 5.000 pogre\u0161anih mo\u017e, 40.000 pa jih je kon\u010dalo v osmanskem ujetni\u0161tvu). Grki so v vojni izgubili 4.000 mo\u017e (imeli so \u0161e 10.000 ranjenih), Srbi pa 11.000 (imeli do \u0161e dodatnih 18.000 ranjenih).<\/p>\n
Gr\u0161ki vojaki v I. Balkanski vojni (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"