{"id":397,"date":"2016-08-07T13:21:59","date_gmt":"2016-08-07T11:21:59","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=397"},"modified":"2018-02-04T15:02:40","modified_gmt":"2018-02-04T14:02:40","slug":"postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/","title":{"rendered":"Postmodernizem v zgodovinopisju in analiza fenomena"},"content":{"rendered":"
\"Foto:<\/a>
Foto: freeimages.com<\/figcaption><\/figure>\n

Postmodernizem lahko v zgodovinopisju zasledujemo od \u0161estdesetih let naprej in prakti\u010dno sovpada z drugimi post-modernizmi, tako v dru\u017eboslovnih oz. humanisti\u010dnih znanostih kot zunaj njih (arhitektura, umetnost itd.). <\/strong>Postmodernizem kot tak sicer nima skupnega imenovalca, lahko pa najdemo nekaj sti\u010dnih to\u010dk oz. dolo\u010dimo zakaj do tega pojava sploh pride.<\/strong><\/p>\n

Postmodernizem je v svoji zgodnji manifestaciji arhitekturna smer, kasneje pa smer oz. splo\u0161ni kulturni pogled (kultura v naj\u0161ir\u0161em smislu), ki je izredno skepti\u010den do gotovosti v znanosti ali dru\u017ebi ter z mo\u017enostjo reprezentacije realnosti. V zgodovinopisju je skoraj enakovreden z lingvisti\u010dnim preobratom, ki je preusmeril pozornost proti tekstu in diskurzu o njem, v nasprotju s prej uveljavljeno metodo v histori\u010dni praksi s spra\u0161evanjem o tem, kaj nam teksti lahko razkrijejo\/povedo o pretekli realnosti. Pod tekst pa moramo razumeti vsako fiksirano sosledje besed ali slik (v\u010dasih tudi druge oblike komunikacije), katere namen je dati pomen (ali ob\u010dasno brez pomena).<\/p>\n

Postmodernizem v zgodovinopisju ne moremo ozna\u010diti z gibanjem (prej s smerjo), razumevanje tega fenomena pa sloni na sami interpretaciji Zgodovine, iskanje novih poti oz. postavljanje vpra\u0161anj, ki so pravzaprav prisotna \u017ee v anti\u010dnih temeljih pisanja zgodovine. \u010ce skrbno sledimo zgodovini zgodovinopisja, kaj kmalu ugotovimo, da se v vsakem \u00bbnovem\u00ab obdobju oz. zgodovinski paradigmi postavljajo vpra\u0161anja kot npr. Kaj je zgodovina? Kaj je smisel zgodovine? Kaj je zgodovinska resnica? Ali obstaja pot do absolutne in zveli\u010davne resnice? Kak\u0161en je odnos med sedanjostjo in preteklostjo oz. ali zgodovino? Kak\u0161ne metode in tehnike dela uporablja zgodovinar? Pri tem ugotovimo, da vsako obdobje (generacija) postavi svojo pravo, druga\u010dno zgodovino, paradigmo, pogled in naredi korak naprej, vendar pa se vpra\u0161anja \u0161e vedno vsaki\u010d znova postavljajo in odgovori prav tako odmikajo od nekih trajnih in temeljnih \u00bbzakonih\u00ab, na katerih sloni zgodovina kot znanost.<\/p>\n

Zadnji tak \u00bbkopernikovski\u00ab preobrat v zgodovinopisju predstavlja prav postmodernisti\u010dna misel, ki postavi vse na glavo (dejstvo, dogodek, tekst, jezik, zgodba \u2013 elementi, ki tvorijo v klasi\u010dnem razumevanju zgodovino) in hkrati raz\u0161irja polja raziskovanja, interpretacije in relativizma (podobno a ne enako kot kulturna in socialna zgodovina ter poststrukturalizem). Medtem ko je \u00bbudobno\u00ab 19. stoletje narekovalo zgolj zbiranje in nizanje podatkov v obliki zgodbe (Ranke), ki so pokazala pot do zgodovinske \u00bbresnice\u00ab, ki se nam nato razkriva pred o\u010dmi, pa postmodernizem postavlja vse pod vpra\u0161aj. Lingvisti\u010dni, interpretativni in retori\u010dni preobrati so raz\u0161irili raziskovalno polje objektivnosti\/subjektivnosti humanistike oz. razvoja \u010dlove\u0161kega bistva. Postmodernizem lahko zato razumemo tudi kot krizo zgodovinopisja, ki odpira \u0161tevilna vpra\u0161anja in novega teoretiziranja. Vsak raziskovalec\/pisec zgodovine bi si moral razjasniti teoreti\u010dne pojme, ki predstavljajo temelje reprezentacije, ter si postaviti nekaj vpra\u0161anj (Zakaj me to zanima? Kam me bo pripeljalo raziskovanje? Na kaj se lahko oprem? Ali ima svoj smisel?) in \u0161e nato o Zgodovini.<\/p>\n

Postmodernizem se ne ukvarja samo z zgodovino, temve\u010d posega tudi na druga humanisti\u010dna in dru\u017eboslovna raziskovalna polja. Diskusij o zgodovini ne zgolj kot o znanstveni vedi, temve\u010d tista, ki zdru\u017euje intelektualno zgodovino, filozofijo zgodovine in metazgodovino (metahistory). Gre za nove mo\u017enosti histori\u010dne reprezentacije. \u00bbTekst\u00ab je potrebno razumeti kot zgodovinarjev produkt, bolj kot pa uporabljene vire, \u010deprav niso v praksi nikoli nepovezani. Tekstualizacija in historizacija (uzgodovinjanje) pa se nana\u0161ata na proces konstituiranja \u00bbteksta\u00ab oz. zgodovine.<\/p>\n

Postmodernisti\u010dno zgodovinopisje se osredoto\u010da na ve\u010d stvari\/odnosov\/ravni: 1) uporaba lingvisti\u010dnega preobrata (angl. linguistic turn<\/em>) v moderni literarni teoriji, filozofiji in zgodovini kot oblika reprezentacije; 2) razkrivanje razli\u010dnih vlog naracije v ustvarjanju zgodovinskih dejstev in njihovo sintezo (kar smatramo za zgodovino) ter mo\u017enost raznolikih zgodb; 3) odnos med povezanostjo dejstev, strukturo interpretacije, metazgodovino in \u00bbresnico\u00ab zgodovinskega teksta ter zgodovine same; 4) razlike, ki jih ponuja nova retorika in poetika zgodovine za branje zgodovinskih tekstov in zgodovino kot tekst; 5) osredoto\u010danje kako je \u010das historiziran z vzor\u010denjem skozi uzgodbenje (angl. emplotment<\/em>); 6) preverjanje kontekstualizacije zgodovine na splo\u0161no \u2013 zgodovine kot teksti in zgodovinarji kot poklicna profesionalna skupnost \u2013 v lu\u010di tekstualnega pristopa; 7) vlogo \u00bbglasov\u00ab in vidikov v zgodovini (lastnim ljudem v dolo\u010denem \u010dasu); 8) uporaba multikulturalizma, izbor vidikov v histori\u010dnem tekstu skozi fokusiranje problema v prezentiranju Drugega; 9) mo\u017enosti gledanja k politiki zgodovinske prakse (izvajanje) in profesionalne avtoritete, ki samoreflektira probleme sociologije in politi\u010dne zgodovine, ter se kon\u010da z odnosom med mo\u010djo in znanjem; 10) pisanje in pou\u010devanje, branje in revidiranje zgodovine danes \u2013 reflektiranje in (kon)tekstualizacija kot odprta mo\u017enost za zgodovinarje, ki ustvarjajo nove zgodovine v lu\u010di izzivov, ki so jim predstavljeni.<\/p>\n

Pred mnogimi leti je bila vsa zgodovina narativna. Zgodovinar in bralci so jasno razumeli odnose med zgodovino, zgodbo, naracijo, zaplet in pogled. Zgodovina je bila resni\u010dna zgodba o preteklosti. Delo zgodovinarja je bilo jasno: zbral le gradivo (vire) in dejstva, ter jih nato skonstruiral v zgodbo, kateri model se je uveljavil v 19. stoletju (metodologija dela, znanstveni aparat). Zaplet in na\u010din pripovedi je bila prepu\u0161\u010dena talentu zgodovinarja, struktura pa je sledila po logiki kronologije (sosledje dogodkov) v obliki zgodbe. V naslednjih desetletjih 20. stoletja so razli\u010dne zgodovinske \u0161ole zavra\u010dale (vsaj na\u010deloma in ideolo\u0161ko) koncept zgodovine v obliki zgodbe. Francoska analovska \u0161ola je postavila v ospredje zgodovinarjevega zanimanja dolgotrajne trende, demografske raziskave in vpliv geografije na zgodovinsko dogajanje. Nekateri teoretiki te \u0161ole so celo zanikovalni spremembe in kronologijo kot glavni fokus zgodovinskih \u0161tudij (npr. Braudel s konceptom longue duree \u2013 njegova \u00bbtotalna\u00ab zgodovina v teh nivojih jasno ka\u017ee na preteklost kot so\u010dasnost ve\u010dih dogajanj). Nova socialna zgodovina, ki je pognala temelje na severno ameri\u0161kem kontinentu, je videla nomolo\u0161ko oz. posplo\u0161eno razlago z eksplicitnim testiranjem sociolo\u0161kih teorij in nadomestilo obi\u010dajno zgodovino za analiti\u010dni model.<\/p>\n

\u00bbGonja\u00ab proti naraciji je kasneje obrodila prav nasproten efekt. Francoski zgodovinarji od \u0161estdesetih let 20. stoletja naprej so se odmaknili od tez, da klimatske spremembe vplivajo na socialne spremembe predindustrijskih ciklov \u017eivljenja in poudarjanje mentalitet ljudi, ki so jih preu\u010devali. \u010ceprav so se ti zgodovinarji posve\u010dali revnim in marginalnim (raje kot na bogate in slavne), je vklju\u010devalo analizo in zgodbo, razlago simbolov in obna\u0161anja, pa je bil na\u010din pripovedi druga\u010den kot klasi\u010dni model 19. stoletja. Uporabljali so narativno metodo, da bi razlo\u017eili razumevanje pretekle dru\u017ebe. Tako sta se oblikovala dva pristopa \u2013 narativni in analiti\u010dni (struktura). Z naracijo se enostavneje organizira \u00bbzgodovinski materiala\u00ab v kronolo\u0161ko sosledje (red) v enovito zgodbo. Pisanje strukturne zgodovine je bolj opisni (razlagalni del) in analiti\u010den, kjer so bistvene okoli\u0161\u010dine. Tako je glavna razlika, da se naracija posve\u010da specifi\u010dnemu in posameznemu, struktura pa skupnemu (splo\u0161nemu) in statistiki.<\/p>\n

Za sodobno zgodovinopisje in humanisti\u010dne vede je zna\u010dilno vra\u010danje k \u00bbnarativnemu diskurzu\u00ab, to se pravi k zgodbi kot postopku (emplotment), ki vsebuje ontolo\u0161ko in epistemolo\u0161ko dimenzijo v odkrivanju predstavljene resni\u010dnosti. V novej\u0161em zgodovinopisju (zadnja desetletja) postaja problem narativnega diskurza eden najbolj intenzivno obravnavanih problemov (pri nas se s tem izrazito vsebinsko in teoretsko ukvarjata reviji Zgodovina za vse<\/em> ter Annales<\/em>). Vpra\u0161anje pripovedi (naraciji) in njenega uveljavljanja zajema danes tudi druge humanisti\u010dne in dru\u017eboslovne vede. Od sodobnih zgodovinarjev je pognal te diskusije najdlje \u00bb\u010dez rob\u00ab ameri\u0161ki teoretik Hayden White.<\/p>\n

Vpra\u0161anje narativnega diskurza se je najbolj pokazalo v sodobnem zgodovinopisju, vendar gre za pojav, ki ga White gleda globinsko in \u010dez mejo svoje stroke, tako da ga naposled uvr\u0161\u010da med opazne pojme postmodernizma. Gre za obliko, ki nosi v sebi spoznavni proces, za \u00bbpripoved\u00ab ali \u00bbzgodbo\u00ab kot ontolo\u0161ko in epistemolo\u0161ko razse\u017enost tako v odkrivanju kot v predstavljanju resni\u010dnosti pripoved je v tem smislu postopek, ki podeljuje resni\u010dnosti in njenim dejstvom konceptualno vsebino, koherentnost in smisel. Nasproti tej narativni paradigmi, ki znova prodira v zgodovinopisje in humanistiko, stoji \u00bbantinarativna paradigma\u00ab. Zagovorniki te paradigme zavra\u010dajo pripoved ali zgodbo kot ustvarjanje varljivega smisla v dogodke in pojme, ki tega smisla in pomena sploh nimajo, tako da jim pripoved velja za izmi\u0161ljotino miti\u010dnega videza zgodovine. Vztrajajo na strani nepripovednih na\u010dinov prikazovanja. Vztrajajo na poti dozdevno nevtralnih posnetkov resni\u010dnosti, pa naj gre za njihovo konkretnost ali abstrakcijo.<\/p>\n

V fiziki oz. naravoslovju ni prostora za pripoved razen za morebitni anekdoti\u010dni uvod v predstavitev znanstvenih dognanj. Tudi biolog praviloma ne bo pripovedoval zgodbe o svojem gradivu, temve\u010d ga bo analiziral in pustil ob strani \u00bbzgodbo o naravi\u00ab. Kaj torej pomeni v zgodovinopisju, humanistiki in dru\u017eboslovju izgon zgodbe? Pomeni odstranitev pomena in koherence dogajanja. \u0160ele pripoved vna\u0161a vanje perspektivo in iz analov ali kroniko dela zgodovino. Iz kaosa dogodkov in pojavov je treba \u0161ele najti tisto, \u010demur pravimo resni\u010dna zgodba, kar je navsezadnje zgodovina.<\/p>\n

Postmodernizem zavra\u010da med drugim teleolo\u0161ko (razvojno, stopni\u010dasto) naravo predstavljanja zgodovine (zgodovina kot napredek). Teleolo\u0161ki prikaz zgodovine oz. preteklosti je bila stalnica piscev zgodovine, \u0161e posebno od razsvetljenstva naprej in pojava nacionalne zgodovine. Tej paradigmi je bila podvr\u017eena skorajda vsa slovenska historiografija, pravzaprav od za\u010detka (ustvarjanje koncepta zgodovinskega razvoja slovenskega naroda od Linharta naprej). To je bilo sicer razumljivo iz ve\u010d razlogov npr. obramba slovenskih narodnih interesov \u2013 zgodovina v slu\u017ebi narodnega gibanja (koncept navidezne kontinuitete od Karantanije do samostojne nacionalne dr\u017eave).<\/p>\n

Historiografija pomeni pisanje zgodovine (deskriptivna, analiti\u010dna in histori\u010dna historiografija). Pojem zgodovine zajema znotraj sebe dva pomena: zgodovina kot preteklost (pretekli dogodki, vse kar se je zgodilo), ki je objekt zgodovinarjevega raziskovanja, in zgodovina kot veda (znanstveni prikaz, prezentacija oz. rekonstrukcija zgodovinarjevega truda, v glavnem v pisani obliki \u2013 skozi \u00bbtekst\u00ab). Za postmoderniste je preteklost (zgodovina) pravzaprav delo zgodovinarjev, zato pri njih razlikovanje obeh pojmov postane brezpredmetna. Postmodernisti so mnenja, da tradicionalni zgodovinarji premalo posve\u010dajo pozornost k sami reprezentaciji preteklosti kot zgodovine.<\/p>\n

Postmodernizem med drugim zanika to\u010dnost \u00bbteksta\u00ab. Postmodernisti\u010dna zgodovina (zgodovinopisje) ne priznava resni\u010dnosti kot take, zgolj princip u\u017eitka \u2013 zgodovina kot u\u017eitek za zgodovinarje, torej sama sebi namen. Preden pa nadaljujemo razpravo, pa naj pojasnim temeljne razlike med modernizmom (tradicionalna zgodovina) in postmodernizmom. Moderna zgodovina (v smislu klasi\u010dne) ni pozitivisti\u010dna v smislu, da bi stremela k fiksirani, totalni in absolutni pretekli resnici. Moderna zgodovina je prav tako kot postmoderna podvr\u017eena v dolo\u010deni meri relativizaciji (in mo\u017enosti druga\u010dne interpretacije), s to razliko, da je relativizem zasidran v (zaznavanju) realnosti. Podobno kot posku\u0161ajo sodobni filozofi razumeti anti\u010dno filozofsko misel podobno, kot so jo sami (Grki in Rimljani) dojemali, tako posku\u0161a moderni zgodovinar brati in pisati zgodovino v njenem duhu (poskus razumevanja in v\u017eivetja v \u010das raziskovanja). Posku\u0161a pravzaprav vpogledati v glave preteklih ljudi (mentaliteta), razumeti njihova dejanja, spoznati duh \u010dasa \u2013 torej rekonstrukcija preteklega \u017eivljenja (v Rankejevem duhu), kot so ga samo dojemali. Zgodovinarji, tako sodobni kot \u017ee anti\u010dni, se pri svojem delu zavedajo treh zmot (nezavedno ali zavedno): zmotnost virov oz. pomanjkanje, selekcioniranje ter lastne subjektivnosti.<\/p>\n

Zgodovinarji se zavedajo, da se preteklosti ne da zajeti v celoti prav zato, ker so ostanki preteklosti nepopolni in del sedanjosti, torej v odnosu do sedanjosti. Moderni zgodovinarji so zato prisiljeni k selekciji in interpretaciji. Temu lahko dodamo zaklju\u010dek, da je po defaultu vsako zgodovinsko delo nepopolno, pribli\u017eno in delno. Preteklost je absolutna, zgodovina ni. Ker so zgodovinarji kot ostali ljudje iz mesa in krvi in zatorej produkt vsakokratnega \u010dasa in prostora, so zato obsojeni kljub vsakr\u0161nim poskusom po absolutni objektivnosti pri pisanju zgodovine, na podvr\u017eenost ideolo\u0161kih, kulturnih in drugih konceptov. Zgodovina je, \u010de ho\u010demo ali ne, vedno odraz sedanjosti (kot je \u017ee Bloch dejal, ima zgodovinar dva gospodarja \u2013 preteklost in sedanjost). Torej v nasprotju s krilatico, \u010de\u0161 da je \u017ee vsa zgodovina \u017ee napisana, nasprotno, zgodovina ne bo nikoli do konca napisana, saj vsako obdobje (generacija) prispeva nekaj v mozaik znanja, potrebuje \u00bbsvoj\u00ab zorni kot zgodovine. Varljivost, zmotnost in relativnost je pa\u010d zgodovinarskega po\u010detja. Prav zaradi tega, se postmodernisti menijo, da je vso zgodovino popa\u010dena in ker ne obstaja absolutna resnica, potemtakem tudi ni delne, pribli\u017ene zgodovine.<\/p>\n

Postmodernisti\u010dna misel ne zanika v celoti realnost zgodovinskih dogodkov, ampak zgodovinska dejstva, ki so konstrukt zgodovinarjeve aktivnosti. Prosto po Kantu \u2013 stvar sama po sebi je nedosegljiva (nespoznavna), mo\u017enost spoznanja fenomena se lahko razume le skozi strukturo misli (pojem \u2013 npr. to, da miza obstaja, ni odraz realnosti kot take, ampak \u0161ele na\u0161a predstava ali spoznanje o njej). Moderna zgodovina temelji na razsvetljenskem racionalizmu, akademskem profesionalizmu in erudiciji, vse kar razumemo pod pojmom \u00bbkriti\u010dne zgodovine\u00ab. Arhivsko raziskovanje, verodostojnost virov in pri\u010d, to\u010dnost virov in citatov, predpisana oblika dokumentacije ter metodologija zgodovinskega dela kot izraz verodostojnosti in preverljivosti (znanstveni aparat). Metodologija in znanje nista univerzalni in brez\u010dasni, temve\u010d sta zgodovinsko, socialno in dru\u017ebeno pogojeni.<\/p>\n

Postmodernisti se upirajo tej navidezni in varljivi realnosti in znanosti, zato je njihov najbolj ambiciozen cilj re\u0161iti se vseh idej dejanskosti in resnice. Tradicionalna (narativna) zgodovina je odvisna po avtorjevem mnenju od \u00bbtiranskih\u00ab konceptov kot so vzro\u010dnost, kronologija in kolektivizma (vpeljava kategorij naroda in razreda). Odvisna je tudi od logi\u010dne, urejene strukture diskurza za katerega se smatra, da sovpada v dolo\u010deni meri pretekli dejanskosti. Postmodernisti zanikajo mo\u017enost obstoja resnice in realnosti, ki je dosegljiva zgodovinarjem. Zgodovina je po njihovem mnenju zgolj fiktivna, retori\u010dna, literarna in estetska kreacija zgodovinopisja. Po mnenju Haydna gre zgolj za histori\u010dno imaginacijo \u2013 metaforo, ironijo, metonimijo, komedijo, tragedijo in satiro. Po njegovem mnenju pravzaprav ni razlike med zgodovino in filozofijo ter zgodovino in literaturo. Kar tradicionalni zgodovinar vidi kot dogodek, ki se je zgodil v preteklosti, vidi postmodernist le \u00bbtekst\u00ab, ki obstaja v sedanjosti in ki je podvr\u017een kritiki in interpretaciji kot \u00bbnavadna\u00ab pesem ali roman.<\/p>\n

Normalna zgodovinska praksa\/paradigma je odvisna od uporabe ustaljenih profesionalnih metod. Zbiranje dejstev o preteklosti iz ostankov preteklosti in zdru\u017eevanje dejstev v koherentno naracijo ni samo preprosti kola\u017e. Zgodovinar mora ustvariti neko splo\u0161no podobo oz. sintezo, ki se potem na koncu imenuje zgodovine. Napisana zgodovina tako posku\u0161a portretirati oz. rekonstruirati pretekle dogodke, misli in ljudi, ki so neko\u010d v preteklosti obstajali. Kot se domneva, je naloga zgodovinarja, da so njegova dela to\u010dna reprezentacija aktualizirane preteklosti. Namen zgodovinskega pisanja je torej odkritje preteklosti. Delo zgodovinarja je idealisti\u010dno. Deluje kot medij (posrednik) med preteklostjo in sedanjostjo. Namesto da bi se vpra\u0161ali, kako bolje povezati ugotovljena dejstva v koherentno naracijo oz. drugo razlago, se bolj poudarja postopek tehtanja virov (kot resni\u010dne dokaze) in izpeljava dejstev iz teh dokazov. Ker zgodovinarji verjamejo v lastno moralno in politi\u010dno presojo, ki oblikuje tako izbor teme in sintezo dejstev, je tako zgodovinski pogled na osnovno \u010dlove\u0161ko naravo bolj pod vplivom opisanega postopka kot pa kaj drugega.<\/p>\n

Zgodovinarji posku\u0161ajo operirati z dvema prijemoma. Prvi je ontolo\u0161ki (realnost je v preteklosti), drugi pa epistemolo\u0161ki (realnost je spoznavna, \u010deprav ne v celoti in popolnoma). Z drugimi besedami, malo je zgodovinarjev 20. stoletja, ki bi si upali trditi, da je mo\u017ena precizna in popolna vednost o preteklosti (wie es eigentlich gewesen<\/em> \u2013 kar se je v resnici zgodilo), ve\u010dina bi verjela v realnost dogajanja (dass es gewesen ist<\/em> \u2013 to se je zgodilo). Zgodovinarji so v celoti podvr\u017eeni in sprejemajo tradicionalni filozofki okvir, ki predpostavlja optimisti\u010dno zaupanje v empiri\u010dno metodo in ontolo\u0161ko realnostjo.<\/p>\n

Zgodovinarji se pravzaprav ne spra\u0161ujejo veliko o reprezentaciji preteklosti. Kaj mora torej zgodovinar domnevati o preteklosti, da bi lahko to predstavil kot zgodovino? Zgodovinarji smatrajo zgodovinske vire kot ostanke preteklosti, torej resni\u010dnih dogodkov. Kljub temu, da je ohranjeno gradivo ali drugi pretekli ostanki direktnega, simboli\u010dnega ali opona\u0161alskega (pa ni va\u017eno sli je \u0161tevilo teh ostankov veliko ali malo) ali drugih semiotskih odnosov, je za zgodovinarjevo pomembno spoznanje, da odkrivajo le del\u010dek pretekle realnosti. Zgodovinarji tako z metodolo\u0161kim prepri\u010danjem posku\u0161ajo zajeti celotno preteklost v njeni polni kompleksnosti. Po besedah avtorja ne obstaja paradigma, ki bi zajela vso bogastvo realnosti. Nemogo\u010de je rekonstruirati koherentne analize vseh dru\u017ebenih odnosov in razmer, saj je objekt zgodovinskega preu\u010devanja preve\u010d kompleksen, razli\u010den in \u0161irok. Glavni cilj normalne zgodovine je odkrivanje, razumevanje, razlaga in analiza tiso\u010derih obrazov \u010dlove\u0161ke (pretekle) realnosti.<\/p>\n

Kontekstualizem je na\u010din zgodovinskega razumevanja. Besede in stavki (npr. v dokumentu) je potrebno brati in razumeti v kontekstu z dokumentom, in dokument kot del celote diskurzov ideolo\u0161kega in sistema verjetja, kot je takrat pomil v tistem \u010dasu. Socialne, politi\u010dne, verske, ekonomske, dru\u017einske in druge institucionalne prakse imajo smisel le, \u010de so postavljene v pravi dru\u017ebeni in kulturni kontekst. Zgodovinarji vidijo preteklost v glavnem v pogojih kontekstualizma. Narodi, vojne, dru\u017ebena gibanja, posamezniki, dogodki itd. morajo biti razumljeni skozi kontekst. Zgodovinarji si delijo pojem kontekstualizma \u0161e z drugimi vedami. Tako kot literarni teoretiki\/kritiki i\u0161\u010dejo avtorstvo, diskurzivni in kulturni kontekst tekstov in dokumentov. Tako kot antropologi razvijajo kulturni in socialni kontekst subjektov, ki jih preu\u010dujejo. Tako kot sociologi posku\u0161ajo postaviti socialne, ekonomske, politi\u010dne in druge institute v mre\u017eo, ki konstituirajo dru\u017ebo ali narod. Kot pravi avtor knjige, ni ve\u010djega historiografskega \u00bbgreha\u00ab kot storiti anahronizem, reprezentirati nekaj zunaj \u010dasovnega konteksta.<\/p>\n

Po navadi se zgolj raziskovalci intelektualne zgodovine (zgodovina idej) spra\u0161ujejo o vlogi konteksta v interpretaciji knjige ali dokumenta. Ker je zgodovinar soo\u010den pri procesu pisanja zgodovine z maso nepovezanega zgodovinskega materiala, v kateri posku\u0161a narediti smisel z odkrivanjem dolo\u010denih tem ali razvoja. Da bi razlo\u017eil dogajanje tistega \u010dasa, zdru\u017euje posamezne dogodke in nas prepri\u010duje kako jih razumeti. Koncept histori\u010dne reprezentacije je osrednji diskurz v postmodernizmu. Na prvi pogled je pisanje zgodovine neproblemati\u010dno. Procedura, ki sledi, je znana. Rezultat zgodovinarjevega dela mora biti nato izra\u017eena v besedah, besede pa so varljive realnosti (semantika). Na eni strani so osnova \u010dlove\u0161ke komunikacije, po drugi pa lahko u\u010dinkujejo \u010disto druga\u010de (napa\u010den pomen, nerazumljivost). Dejstvo je, da je lahko nek dogodek opisan na sto in en na\u010din (vsi opisi lahko sicer vsebujejo enake osnovne informacije oz. dejstva), vendar pa je vpis (impresija) in pomen lahko \u010disto druga\u010de razumljen. Zgodovinar na nek na\u010dina sku\u0161a pisati zgodovino \u010dim bolj objektivno in posku\u0161a uporabljati nevtralni \u00bbmatemati\u010dni\u00ab jezik. Organizacija jezika, formulacija stavkov, na\u010din podajanje snovi, skrbno izbrane besede in struktura pripovedi (emplotment). Povedano enostavneje, zgodovinar se ne more izogniti pisanju, ki je nad \u010dasom in brez avtorjevega vlo\u017eka. Besede in njihov pomen so po mnenju postmodernistov tiste, ki ne odsevajo realnosti, temve\u010d so \u017ee same po sebi konstrukt realnosti oz. jo ustvarjajo (lingvisti\u010dni preobrat). Zato je po njihovem mnenju prakti\u010dno nemogo\u010de opisati realnost, kaj \u0161el pisati o pretekli(h) realnosti(h). vsakr\u0161en poskus pisanja zgodovine je po njihovem torej obsojen na neuspeh, lahko pa jo primerjamo s pisanjem literature. Zgodovina zatorej ni rekonstrukcija realnosti, temve\u010d umetni\u0161ko delo.<\/p>\n

Tak\u0161no razmi\u0161ljanje je problemati\u010dno. Seveda so zgodovinarji omejeni z viri (jezikovni prikaz realnosti), lastno ujetostjo v \u010das in prostor (nezavedna subjektivnost) in izbire, vendar zgodovina ostaja zgodovina. Da bi pristali na tezo, da prakti\u010dno ni razlike med zgodovinskim pisanjem in literarnim ustvarjanjem (literatura, fikcija, umetnost), izgubi zgodovina ves smisel. Zgodovina je znanost, kri preu\u010duje preteklost in si jo ne izmi\u0161lja. Postmodernizem seveda ne smemo popolnoma zavre\u010di, saj ponuja vpra\u0161anja in pomisleke o zgodovinarjem po\u010detju. Postmodernizem lahko smatramo za \u00bbslepo vejo\u00ab zgodovine, a je vendar tudi izziv, ki nam lahko poka\u017ee nove poti v razumevanje preteklosti (poleg tradicionalne) in nove metode. Zgodovina ni samo ve\u010dno iskanje, temve\u010d je tudi ve\u010dno premi\u0161ljevanje o nas, iskanje \u010dlove\u0161kega bistva.<\/p>\n

Ob\u010dutek izmuzljivosti in nedokon\u010dnosti zgodovinskega spoznanja (resnice, vedenja), me hkrati stra\u0161i in opogumlja. To bi moralo postati sr\u017e prizadevanja (ne samo kopi\u010denja podatkov, nenehnega branja in strokovnega izpopolnjevanja). Zavedati se, da pravzaprav vsaka nova generacija izumi zgodovino na novo (redefinicija) je dejstvo, ki lo\u010di zgodovino od naravoslovja. Npr. v matematiki je 1+1 vedno 2. Kot je napisal \u017ee Bloch v Apologiji zgodovine<\/em>, je \u010dar zgodovine ravno v tem, da je hkrati znanost in umetnost \u2013 na pol literarno delo. Zgodovinarjev plemeniti cilj je Resnica \u2013 pokazati in poustvariti preteklo realnost z dejstvi v obliki zgodbe. Vodilo zgodovinarjev pri pisanju in poustvarjanje ostaja Rankejeva misel: wie ist eigentlich gewesen. Toda pri tem se moramo vpra\u0161ati, kje je meja med poskusom prikaza zgodovine in preteklo realnostjo. Zgodovinarji se zavedajo, da je vsakr\u0161en poskus pribli\u017eevanja Resnici le in zgolj poskus, saj smo omejeni z viri, lastnimi subjektivnimi predstavami in vpetostjo v sedanjost. zgodovinsko pisanje je vedno le pribli\u017eek, del zgodbe.<\/p>\n

Tukaj pa se poka\u017ee nevarnost postmodernisti\u010dnega pristopa k zgodovini. \u010ce sprejmemo postmodernisti\u010dno tezo, da je zgodovina zgolj konstrukt zgodovinarjeve imaginacije, kaj kmalu zapademo v relativizem oz. solipsizem. Sprejetje in na koncu dajanje enakovrednosti vsem interpretacijam, pripelje do zanikanje zgodovine kot znanstvene veje. Seveda, preteklost je \u00bbtuja de\u017eela in mi smo tujci v njej\u00ab, a vendar je naloga zgodovinarjev, da odkriva in razkriva pretekle plasti \u017eivljenja. Postmodernizem in drugi pristopi k preteklosti (npr. socialna in kulturna zgodovina) slu\u017eijo na koncu in so pozitivne v smislu dajanja vedno znova novih vpra\u0161anj, premislek o nas in pri\u010dajo o temu, kako bogata je pravzaprav zgodovina\/preteklost in koliko razli\u010dnih poti je do Zgodovine.<\/p>\n

Literatura:<\/strong><\/p>\n

– Berkhofer F. Robert jr., Beyond the Great Story, History as Discourse.<\/em> The Belknap press of Harvard university press, Cambridge, Massachusetts, London, 1995.<\/p>\n

– Grafenauer Bogo, Struktura in tehnika zgodovinske vede.<\/em> Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 1960.<\/p>\n

–\u00a0 The Postmodern History Reader<\/em> (ur.\u00a0Jenkins Keith). New York: Routledge, 1997.<\/p>\n

– Luthar Oto, Mojstri in muze, Kaj in zakaj je zgodovina?,<\/em> Zbirka Zgodovinski viri. Ljubljana: Modrijan, 1997.<\/p>\n

– Luthar Oto in drugi, Zgodovina histori\u010dne misli.<\/em> Ljubljana: Zalo\u017eba ZRC, 2006.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Postmodernizem lahko v zgodovinopisju zasledujemo od \u0161estdesetih let naprej in prakti\u010dno sovpada z drugimi post-modernizmi, tako v dru\u017eboslovnih oz. humanisti\u010dnih znanostih kot zunaj njih (arhitektura, umetnost itd.).<\/p>","protected":false},"author":4,"featured_media":400,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[884,1],"tags":[95,93,96,94],"class_list":["post-397","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prispevki","category-uncategorized","tag-histografija","tag-postmodernizem","tag-zgodovina","tag-zgodovinopisje"],"acf":[],"yoast_head":"\nPostmodernizem v zgodovinopisju in analiza fenomena - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Postmodernizem lahko v zgodovinopisju zasledujemo od \u0161estdesetih let naprej in prakti\u010dno sovpada z drugimi post-modernizmi, tako v humanizmu kot zunaj njega\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Postmodernizem v zgodovinopisju in analiza fenomena - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Postmodernizem lahko v zgodovinopisju zasledujemo od \u0161estdesetih let naprej in prakti\u010dno sovpada z drugimi post-modernizmi, tako v humanizmu kot zunaj njega\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2016-08-07T11:21:59+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2018-02-04T14:02:40+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/stare_knjige.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"900\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"675\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"dr. David Petelin\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"dr. David Petelin\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"18 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"dr. David Petelin\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/556c11afba2fa97494469f762e3d3137\"},\"headline\":\"Postmodernizem v zgodovinopisju in analiza fenomena\",\"datePublished\":\"2016-08-07T11:21:59+00:00\",\"dateModified\":\"2018-02-04T14:02:40+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\\\/\"},\"wordCount\":3627,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2014\\\/11\\\/stare_knjige.jpg\",\"keywords\":[\"histografija\",\"postmodernizem\",\"zgodovina\",\"zgodovinopisje\"],\"articleSection\":[\"Prispevki\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\\\/\",\"name\":\"Postmodernizem v zgodovinopisju in analiza fenomena - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2014\\\/11\\\/stare_knjige.jpg\",\"datePublished\":\"2016-08-07T11:21:59+00:00\",\"dateModified\":\"2018-02-04T14:02:40+00:00\",\"description\":\"Postmodernizem lahko v zgodovinopisju zasledujemo od \u0161estdesetih let naprej in prakti\u010dno sovpada z drugimi post-modernizmi, tako v humanizmu kot zunaj njega\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2014\\\/11\\\/stare_knjige.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2014\\\/11\\\/stare_knjige.jpg\",\"width\":900,\"height\":675,\"caption\":\"Foto: freeimages.com\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Postmodernizem v zgodovinopisju in analiza fenomena\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/556c11afba2fa97494469f762e3d3137\",\"name\":\"dr. David Petelin\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/bdd178e7517f8d6ba7b803cacf46711c17edd55b806f3a3848d9fe703d038396?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/bdd178e7517f8d6ba7b803cacf46711c17edd55b806f3a3848d9fe703d038396?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/bdd178e7517f8d6ba7b803cacf46711c17edd55b806f3a3848d9fe703d038396?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"dr. David Petelin\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/david-petelin\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Postmodernizem v zgodovinopisju in analiza fenomena - Zgodovina na dlani","description":"Postmodernizem lahko v zgodovinopisju zasledujemo od \u0161estdesetih let naprej in prakti\u010dno sovpada z drugimi post-modernizmi, tako v humanizmu kot zunaj njega","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Postmodernizem v zgodovinopisju in analiza fenomena - Zgodovina na dlani","og_description":"Postmodernizem lahko v zgodovinopisju zasledujemo od \u0161estdesetih let naprej in prakti\u010dno sovpada z drugimi post-modernizmi, tako v humanizmu kot zunaj njega","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2016-08-07T11:21:59+00:00","article_modified_time":"2018-02-04T14:02:40+00:00","og_image":[{"width":900,"height":675,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/stare_knjige.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"dr. David Petelin","twitter_misc":{"Written by":"dr. David Petelin","Est. reading time":"18 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/"},"author":{"name":"dr. David Petelin","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/556c11afba2fa97494469f762e3d3137"},"headline":"Postmodernizem v zgodovinopisju in analiza fenomena","datePublished":"2016-08-07T11:21:59+00:00","dateModified":"2018-02-04T14:02:40+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/"},"wordCount":3627,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/stare_knjige.jpg","keywords":["histografija","postmodernizem","zgodovina","zgodovinopisje"],"articleSection":["Prispevki"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/","name":"Postmodernizem v zgodovinopisju in analiza fenomena - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/stare_knjige.jpg","datePublished":"2016-08-07T11:21:59+00:00","dateModified":"2018-02-04T14:02:40+00:00","description":"Postmodernizem lahko v zgodovinopisju zasledujemo od \u0161estdesetih let naprej in prakti\u010dno sovpada z drugimi post-modernizmi, tako v humanizmu kot zunaj njega","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/stare_knjige.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/stare_knjige.jpg","width":900,"height":675,"caption":"Foto: freeimages.com"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/postmodernizem-v-zgodovinopisju-analiza-fenomena\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Postmodernizem v zgodovinopisju in analiza fenomena"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/556c11afba2fa97494469f762e3d3137","name":"dr. David Petelin","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/bdd178e7517f8d6ba7b803cacf46711c17edd55b806f3a3848d9fe703d038396?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/bdd178e7517f8d6ba7b803cacf46711c17edd55b806f3a3848d9fe703d038396?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/bdd178e7517f8d6ba7b803cacf46711c17edd55b806f3a3848d9fe703d038396?s=96&d=mm&r=g","caption":"dr. David Petelin"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/david-petelin\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/397","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=397"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/397\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":404,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/397\/revisions\/404"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/400"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=397"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=397"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=397"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}