{"id":414,"date":"2016-08-10T16:41:54","date_gmt":"2016-08-10T14:41:54","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=414"},"modified":"2018-02-04T15:02:20","modified_gmt":"2018-02-04T14:02:20","slug":"slovenski-studenti-z-borjenjem-spostovanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/slovenski-studenti-z-borjenjem-spostovanja\/","title":{"rendered":"Slovenski \u0161tudenti z borjenjem do spo\u0161tovanja"},"content":{"rendered":"
\"Sabljanje_med_\u0161tudenti_Nem\u010dija_1900_Georg_M\u00fchlberg\"<\/a>
Sabljanje med nem\u0161kimi \u0161tudenti okoli leta 1900. Slika je delo Georga M\u00fchlberga.<\/figcaption><\/figure>\n

Na prelomu 19. in 20. stoletja, ko so v stari avstrijski monarhiji odnosi med narodi postajali vse bolj neznosni, so pritiske \u0161e kako ob\u010dutili tudi slovenski \u0161tudenti. V Gradcu so se naveli\u010dali teroriziranja nem\u0161kih kolegov, zato so se izurili v borjenju in s silo pridobili strahospo\u0161tovanje nasprotnika.<\/strong><\/p>\n

Formiranje modernih evropskih narodov se je za\u010del nekako v 19. stoletju. V Avstrijski monarhiji je podlago temu prinesla obnovitev ustavnega \u017eivljenja v za\u010detku 60-ih let 19. stoletja, ki je demokratizirala dru\u017ebenopoliti\u010dno sfero in omogo\u010dila razvoj dru\u0161tvenega \u017eivljenja. S pospe\u0161enimi koraki se je za\u010dela narodnostna diferenciacija oziroma zavedanje pripadanja posebni narodni skupnosti in isto\u010dasno lo\u010devanje od drugih narodov. Proces se je z majhnega \u0161tevila izobra\u017eencev najprej raz\u0161iril med me\u0161\u010danstvom, nato pa v nekaj desetletjih zajel vso prebivalstvo. Nacionalna gibanja so na podlagi ena\u010dbe jezik = narod = dr\u017eava sku\u0161ala \u00bbrazsvetliti\u00ab mno\u017eice in jih pridobiti v svoj tabor.<\/p>\n

Narodnostno lo\u010devanje ni bil enkraten in dokon\u010den dogodek, ljudje so zaradi razli\u010dnih vzrokov menjali stran, znotraj iste dru\u017eine so se odlo\u010dali druga\u010de. Pri Slovencih, tako kot pri drugih evropskih narodih, se je temu v devetdesetih letih pridru\u017eila \u0161e nazorska delitev v dva prevladujo\u010da tabora, katoli\u0161ki in liberalni, ki sta si oblikovali svoji politi\u010dni stranki in v ozadju mo\u010dno podporno organizacijsko mre\u017eo v obliki dru\u0161tev, zadrug in drugih ustanov. Zgodila se je delitev duhov in za\u010del kulturni boj.<\/p>\n

Slovenski \u0161tudenti na \u0161tudiju v tujih mestih<\/strong><\/h4>\n

Kljub temu, da je marsikje narodnostni boj med Nemci in Slovenci zato stopil v ozadje, je to \u0161e naprej ostalo pere\u010da tema za slovenske \u0161tudente. Ker na slovenskih tleh vse do nastanka Kraljevine Jugoslavije ni bilo univerze, so \u0161tudenti z na\u0161ih krajev po znanje odhajali v univerzitetna sredi\u0161\u010da, ki so bila postavljena izven slovenskih mest – Dunaj, Gradec itd.<\/p>\n

Ta okolja, med katerimi je izstopal \u0161tajerski Gradec, niso bila najbolj ugodna podlaga narodno-buditeljskemu delu, \u010deprav so v vseh mestih delovala razmeroma mo\u010dna akademska dru\u0161tva. Ta so bila sprva \u0161e enotna, nato pa so se v devetdesetih letih razdelila na nazorski podlagi, kar je \u0161e dodatno razpr\u0161ilo mladi intelekt.<\/p>\n

Borjenje za mir<\/strong><\/h4>\n

Za potrebe varnosti, pa tudi zabave, so v sklopu akademskih dru\u0161tev odpirali borilne klube, kjer so se urili v sabljanju oziroma borbi nasploh. To je \u0161e posebej prav pri\u0161lo \u0161tudentom v Gradcu, kjer je proti Slovencem vladala velika nestrpnost in so jih nem\u0161ki bur\u0161i (pripadniki nem\u0161kih akademskih dru\u0161tev) pogosto napadali. Triglavani (\u010dlani liberalnega akademskega dru\u0161tva Triglav) so se zato odlo\u010dili, da uvedejo ta \u00bb\u0161tudentovski \u0161port\u00ab, ki je bil raz\u0161irjen med nem\u0161kogovor\u010dimi \u0161tudenti in \u017ee kmalu izurili nekaj dobrih me\u010devalcev.<\/p>\n

\"sokoli\"<\/a>
Slovenski sokoli, med katere so kasneje pristopili \u0161tevilni \u0161tudenti.<\/figcaption><\/figure>\n

Ti so se postavili za svoje kolege in izzivajo\u010de nasprotnike ob prvi prilo\u017enosti pozvali na dvoboj, v kolikor ni preklical \u017ealitve. \u0160tevilni bur\u0161i so v teh dvobojih dobili marsikatero brazgotino na nosu, bradi in licu ali pa ostali celo brez u\u0161esa, zato so do slovenskih borcev dobili strahospo\u0161tovanje. Prav poseben sloves se je \u0161e dolgo dr\u017eal nekega jurista Irgoli\u010da iz Prlekije, poznej\u0161ega odvetnika v Mariboru, ki so mu spopadi pustili ve\u010d \u00bbspominov\u00ab na obrazu.[1]<\/a><\/p>\n

Priprave na upor sistemu?<\/strong><\/h4>\n

\u010ceprav naj bi ve\u010dina slovenskih akademikov nasprotovala tej \u00bbbarbarski \u0161egi\u00ab, je velik uspeh dosegala med \u0161tudenti, med katerimi je borjenje, kot je zapisalo dija\u0161ko glasilo Vesna, veljalo za sredstvo, s katerim \u00bbbranijo dijaki svoje dru\u0161tveno in dija\u0161ko \u010dast na na\u010din, ki je v dija\u0161kih krogih edin veljaven in obi\u010dajen\u00ab.[2]<\/a><\/p>\n

Uveljavil se je tudi po slovenskih \u0161olah in ve\u010dkrat naletel na kritike starej\u0161ih. \u0160e posebej oster je bil ideolog slovenskega katoli\u0161kega preporoda dr. Anton Mahni\u010d, ki je v uvajanju borjenja v akademska dru\u0161tva, \u0161irjenju telovadbe v \u0161ole in povezovanje s sokolstvom videl priprave na upor sistemu in \u017eelje slovenskih liberalcev po pridobivanju \u00bbnove vojske\u00ab iz vrst \u0161olajo\u010de mladine.[3]<\/a><\/p>\n

[1]<\/a> Vauhnik Milo\u0161, Pe-fau: spomini<\/em>. Gorica: Gori\u0161ka Mohorjeva dru\u017eba, 1988, str. 40-41.<\/p>\n

[2]<\/a> Vesna<\/em>, let. 1, \u0161t. 3-4, str. 52.<\/p>\n

[3]<\/a> Rimski katolik<\/em>, let. 5, \u0161t. 3, 1893, str. 361-362.<\/p>\n

Viri in literatura:<\/strong><\/p>\n