16. novembra leta 1831 je v pruskem Breslauu (dana\u0161nji Wroclaw na Poljskem) zaradi posledic kolere umrl pruski general in predvsem voja\u0161ki teoretik Carl Phillip Gottlieb von Clausewitz. Star je bil le 51 let. Sprva je bil pokopan v Breslauu (Wroclaw), danes pa njegov grob le\u017ei na pokopali\u0161\u010du Ostfriedhof v bli\u017eini nem\u0161kega mesta Magdeburg.<\/p>\n
Poleg Antoniea Henrija Jominija ga \u0161tejemo za glavnega voja\u0161kega teoretika obdobja Napoleonovih vojn, njegov doprinos voja\u0161ki misli pa lahko primerjamo samo \u0161e z delom anti\u010dnega kitajskega misleca San Tzuja. Postal je zelo znan tudi zaradi svojega znamenitega izreka \u00bbvojna je nadaljevanje politike z drugimi sredstvi\u00ab. Clausewitzu pripisujemo status utemeljitelja klasi\u010dne politi\u010dne teorije vojne.<\/p>\n
Zaradi osebne skromnosti, pretirane zahtevnosti do samega sebe in perfekcionizma je ostala ogromna ve\u010dina Clausewitzevih spisov neznana javnosti vse do leta 1832 oziroma do njegove smrti. Osrednje mesto med temi spisi ima vsekakor delo O vojni (Vom Kriege). Ta knjiga je zanesljivo najve\u010dja zalo\u017eni\u0161ka uspe\u0161nica v voja\u0161ki znanosti – samo v nem\u0161\u010dini je bila knjiga do sedaj izdana v ve\u010d kot 20 izdajah; poleg tega pa je prevedena v vse ve\u010dje svetovne jezike. Objavljena je bila v letih od 1832 do 1837 v 10 zvezkih. Prvi trije zvezki, objavljeni kot enotno delo z naslovom O vojni, so posve\u010deni teoriji, preostalih sedem pa voja\u0161ki zgodovini.<\/p>\n
Clausewitz je tudi eden prvih teoretikov partizanske vojne oziroma ljudske vojne, kot jo sam imenuje. \u010ceprav je med Clausewitzevimi sodobniki o ljudski vojni razmi\u0161ljal in pisal tudi Jomini, pa slednji v nasprotju s Clausewitzem ljudske vojne ni smatral za strate\u0161ko obrambno sredstvo nekega naroda v boju za neodvisnost.<\/p>\n
Pomen Clausewitzove voja\u0161ko teoreti\u010dne ustvarjalnosti so skozi zgodovino tako prezirali kot poveli\u010devali. Njegov prispevek k dialekti\u010dnemu obravnavanju vojne so cenili zlasti marksisti\u010dni voja\u0161ki teoretiki in pisci. Lenin ga je ozna\u010dil za enega izmed najglobljih voja\u0161kih piscev. Ob tem pa je zanimivo, da Clausewitzeva misel, da je vojna samo nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, nikoli ni bila uvr\u0161\u010dena na seznam \u00bbve\u010dnih\u00ab na\u010del vojne, \u010deprav je zagotovo veliko pomembnej\u0161a kot \u0161tevilna na\u010dela drugih avtorjev, ki so do\u017eivela tak\u0161no priznanje. Clausewitz je tudi dobil sloves voja\u0161kega teoretika, ki se ga pogosto citira, bolj redko pa \u0161tudira.<\/p>\n
Clausewitz je prispeval pravilno stali\u0161\u010de o vrsti pomembnih vpra\u0161anj s podro\u010dja ve\u0161\u010dine vojskovanja in s tem mo\u010dno vplival na pravilni razvoj celotne ve\u0161\u010dine vojskovanja, zlasti pa voja\u0161ke teorije. Clausewitz je podal tudi jasno razmejitev med taktiko in strategijo, po kateri je taktika znanost o uporabi oboro\u017eenih sil v boju, strategija pa znanost o uporabi bojev za dosego cilja vojne.<\/p>\n
Carl von Clausewitz, FOTO: Wikipedia (delo nem\u0161kega slikarja Karla Wilhelma Wacha)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"