18. novembra leta 1991 je po trimese\u010dnem obleganju v vzhodni Slavoniji padlo hrva\u0161ko mesto Vukovar.<\/p>\n
Po razglasitvi neodvisnosti Hrva\u0161ke, ki ji je srbska manj\u0161ina nasprotovala, so \u017ee poleti leta 1991 srbske paravoja\u0161ke enote za\u010dele postavljati voja\u0161ke baze v vzhodni Slavoniji. Podpirale so jih oblasti v Beogradu na \u010delu s Slobodanom Milo\u0161evi\u0107em in JLA, v kateri so tedaj mo\u010dno dominirali Srbi. Pod pretvezo, da \u017eelijo za\u0161\u010dititi srbsko prebivalstvo na Hrva\u0161kem, so enote JLA 25. avgusta 1991 za\u010dele z bombardiranjem mesta. JLA je sodelovala s paravoja\u0161kimi prostovoljnimi enotami Srbske radikalne stranke Vojislava \u0160e\u0161lja (\u010detniki) in lokalnim srbskimi milicami. Jugoslovanski armadi so v bitki poveljevali \u017divota Pani\u0107 in Mladen Brati\u0107. JLA in srbske paravoja\u0161ke enote so \u0161tele preko 30.000 vojakov, imele pa so podporo letal, helikopterjev in velikega \u0161tevila tankov (okoli 400). Vukovar je branilo okoli 2.000 mo\u017e. To so bili ve\u010dinoma pripadniki Hrva\u0161ke narodne garde, katera se je novembra preimenovala v Hrva\u0161ko vojsko, in Hrva\u0161ke policije. V bitki pa so sodelovale tudi enote HOS-a (Hrvatske obrambene snage).<\/p>\n
Manj \u0161tevilne in slab\u0161e oboro\u017eene hrva\u0161ke enote so skoraj tri mesece branile mesto. Prvi srbski poskusi zavzetja mesta so stekli v septembru (14.9.-20.9.1991), a so bili neuspe\u0161ni, med napadalci pa so povzro\u010dili velike izgube. Po tem porazu je pri\u0161lo do spremembe taktike in za\u010delo se je silovito obstreljevanje mesta. Konec septembra so v Vukovar prispele tudi nove tankovske okrepitve iz Srbije in v za\u010detku oktobra je bilo mesto popolnoma obkoljeno. Obstreljevani niso bili le voja\u0161ki cilji, ampak tudi civilni (predvsem Vukovarska bolni\u0161nica). Hrva\u0161ki viri trdijo, da je dnevno na Vukovar padalo po 8000 bomb, medtem ko je bilo v celotni bitki na mesto bilo izstreljenih ve\u010d kot \u0161est milijonov projektilov. V bitki v Borovem naselju (severni del Vukovarja) je padel tudi Blago Zadro, eden najzaslu\u017enej\u0161ih za obrambo mesta in hrva\u0161ki narodni heroj.<\/p>\n
Novembra so iz\u010drpani branilci ostali skoraj brez protitankovskega oro\u017eja in ostale voja\u0161ke opreme. Hrva\u0161ka vlada v Zagrebu v Vukovar ni poslala nobenih okrepitev, zato \u0161e danes kro\u017eijo razli\u010dne teorije, da je bilo mesto dejansko prodano. Vukovar je bil dokon\u010dno zavzet 18. novembra, obenem pa je bilo ujeto veliko \u0161tevilo hrva\u0161kih vojakov in civilistov. V bitki je \u017eivljenje izgubilo 1624 hrva\u0161kih braniteljev.<\/p>\n
Po zavzetju so sledili tragi\u010dni dogodki. Od 18. do 21. novembra 1991 so srbske enote v kraju Ov\u010dara, v bli\u017eini Vukovarja, usmrtile 264 oseb, ki so bile ve\u010dinoma hrva\u0161ke narodnosti. Usmr\u010deni niso bili le vojni ujetniki, ampak tudi civilisti, med njimi \u017eenske in otroci. Najmlaj\u0161a \u017ertev pokola je bil 16-letni de\u010dek, najstarej\u0161a pa je bila stara 77 let. Po zavzetju mesta je bilo okoli 7.000 ljudi poslano v srbska koncentracijska tabori\u0161\u010da, 22.000 prebivalcev (Hrvati in ostali nesrbi) pa je zapustilo mesto. Za te zlo\u010dine so bili odgovorni Veselin \u0160ljivan\u010danin in Mile Mrk\u0161i\u0107. Mednarodno sodi\u0161\u010de v Haagu je kasneje obsodilo Mrk\u0161i\u0107a na 20, Sljivan\u010danina pa na pet let zaporne kazni.<\/p>\n
Onesposobljeni JLA tank T-55 v Vukovarju (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"