24. novembra leta 1929 je v Parizu umrl francoski zdravnik, fizik, novinar in predvsem dr\u017eavnik Georges Benjamin Clemenceau. Star je bil 88 let. Pokopan je v vasici Mouchamps v zahodni Franciji.<\/p>\n
Clemenceau je sprva \u0161tudiral v Nantesu novinarstvo, nato pa \u0161e v Parizu medicino. Po koncu \u0161tudija se je odpravil v ZDA, kjer se je ukvarjal z medicino in skrbel za \u0161tevilne ranjene vojake po ameri\u0161ki dr\u017eavljanski vojni. Obenem je pisal tudi za francoske \u010dasopise in poro\u010dal o dogajanjih v severni Ameriki. Po francoskem porazu v vojni s Prusijo (1870-71) se je vrnil v domovino in sodeloval v znameniti pari\u0161ki komuni. Ko so francoski in pruski vojaki komuno uni\u010dili, je Clemenceau ostal dejaven v politiki in leta 1876 prvi\u010d postal poslanec. \u010ceprav se je konec 19. stoletja na kratko umaknil iz politike ter se posvetil novinarstvu, se je v za\u010detku 20. stoletja vrnil v francoski senat in leta 1906 prvi\u010d postav francoski premier. To pozicijo je zadr\u017eal vse do leta 1909. V prvem mandatu je postal najbolj znan po reformi policije. \u010ceprav je v mladosti zagovarjal bolj \u00bblevo\u00ab politiko, se je s \u010dasom vse bolj orientiral proti desnici ter postal nasprotnik delavskega gibanja in antimilitarizma, katerega so pred I. svetovno vojno zagovarjali socialisti.<\/p>\n
Clemenceau je najbolj znan postal po tem, da je Francijo vodil v zadnjem letu I. svetovne vojne in posledi\u010dno tudi v zmagi nad centralnimi silami. Drugi\u010d je premier postal novembra 1917 in na polo\u017eaju ostal do leta 1920. Po koncu vojne je bil prepri\u010dan, da je treba centralne sile in predvsem Nem\u010dijo brezkompromisno kaznovati. \u010ceprav so Velika Britanija in ZDA menile druga\u010de ter Franciji svetovale, da bo tak\u0161en pristop pripeljal do nove vojne, je Clemenceau ostal neomajen. Tekom pogajanj sil antante in Nem\u010dije je v pala\u010do pripeljal ve\u010d francoskih vojakov, ki so bili hudo ranjeni (manjkali so jim noge, roke, o\u010di…) v vojni, s \u010dimer je \u017eelel svetu pokazati, zakaj se mora Nem\u010dijo tako strogo kaznovati kot so jo nato z versajsko pogodbo.<\/p>\n
Med potekom mirovnih pogajanj v Parizu je bil na Clemenceauja izveden atentat, ki pa ga je francoski premier pre\u017eivel. Naboj je sicer ostal do konca njegovega \u017eivljenja v telesu, saj so kirurgi, zaradi povzro\u010ditve morebitnih zdravstvenih te\u017eav, nasprotovali njegovi odstranitvi. Francoski premier je po atentatu povedal: “Zmagali smo v do sedaj najve\u010dji vojni v zgodovini, sedaj pa francoski dr\u017eavljan ne zna dovolj natan\u010dno meriti le z nekaj metrov. Kot kazen predlagam, da se ga obsodi na osem let zapora, tekom katerih bi moral vaditi streljanje!”.<\/p>\n
Zaradi svoje odlo\u010dnosti v \u010dasu vojne si je prislu\u017eil nadimka \u00bble Tigre\u00ab (tiger) in \u00bble Pere-la-Victoire\u00ab (o\u010de zmage).<\/p>\n
Georges Clemenceau (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"