28. januarja 814 je umrl Karel Veliki. \u0160e istega dne je bil pokopan v katedrali v Aachnu, v mestu, kjer je umrl. V za\u010detku januarja 814 so se mu pojavile te\u017eave z dihanjem, zato je 21. januarja oble\u017eal v postelji, preminil pa je teden dni kasneje. Bil je najstarej\u0161i sin Pipina Malega, ustanovitelja Karolin\u0161ke dinastije. Na frankovski prestol je pri\u0161el po o\u010detovi smrti leta 768. Od leta 800 pa do svoje smrti je imel tudi titulo rimskega cesarja. Med svojo vladavino je zdru\u017eil ve\u010dino zahodne Evrope, s \u010dimer je Frankovsko cesarstvo doseglo svoj najve\u010dji obseg. Polo\u017eil je tudi temelje sodobne Francije in Nem\u010dije.
\u0160est let potem, ko je postal frankovski kralj, se je odpravil v severno Italijo, kjer si je podredil Langobarde. S tem si je prislu\u017eil naziv kralja Italije. Vodil je \u0161e pohode proti Sasom, Slovanom, Avarom, Dancem in muslimanom na Iberskem polotoku. Vi\u0161ek mo\u010di je dosegel leta 800, ko ga je pape\u017e Leon III. na Bo\u017ei\u010dni dan v baziliki sv. Petra v Rimu kronal za cesarja Rimljanov in s tem za naslednika vladarjev Rimskega imperija. S tem je pape\u017e bizantinski cesarici Ireni odvzel vso legitimnost vladanja na podro\u010djih biv\u0161ega Zahodnega rimskega cesarstva. Karel Veliki je v svojem kraljestvu \u0161e naprej vladal brez pape\u017eevega sodelovanja, a pape\u017eevo priznanje mu je v o\u010deh sodobnikov dalo bo\u017eansko legitimnost.
Kronanje Karla Velikega \u2013 delo nem\u0161kega slikarja Friedricha Kaulbacha (1861), FOTO Wikipedia <\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"