11. februarja 1890 se je v Idriji rodil letalski konstruktor in konstruktor prvega slovenskega avtomobila, \u0161portnik, \u0161portni delavec, in\u017eenir in arhitekt Stanko Bloudek. Njegov o\u010de je prihajal s \u010ce\u0161ke, kjer je dru\u017eina nekaj let tudi \u017eivela. Stanko je pionir \u0161tevilnih \u0161portov na Slovenskem, s katerimi se je kot \u010dlan ljubljanskega \u0161portnega kluba Ilirija in sokol tudi aktivno ukvarjal. Tako je bil eden prvih nogometa\u0161ev v Sloveniji, dr\u017eavni prvak v metanju diska in ve\u010dkratni prvak Jugoslavije v umetnostnem drsanju. Od leta 1932 je naredil na\u010drte za okoli sto smu\u010darskih skakalnic.
Med drugim je konstruiral in nenehno dograjeval plani\u0161ko skakalnico (Bloudkova velikanka), pri izgradnji katere je sicer na samem za\u010detku pomembno vlogo imel tudi Ivan Ro\u017eman. Na prav tej skakalnici je \u010dlovek prvi\u010d poletel preko sto metrov, Planica pa se je vpisala na svetovni skakalni zemljevid.
Bloudek je skonstruiral tudi \u017ei\u010dnico na Krvavec, \u017ei\u010dnico na Mariborsko Pohorje in sodeloval pri izdelavi na\u010drtov za \u017ei\u010dnico na \u010crnem vrhu pri Jesenicah. Po njegovih na\u010drtih so leta 1954 zgradili skakalnico v ljubljanskem naselju \u0160i\u0161ka, t. i. Galetovo skakalnica (ime po nekdanjem posestniku Galetu), ki je delovala do leta 1976. \u0160e danes med drevesi stoji zaletni stolp. Ne gre pozabiti bazena Ilirija, ki je bil zgrajen leta 1929 kot najsodobnej\u0161i tak objekt v dr\u017eavi in pomemben tudi v svetovnem merilu. Zanj je ve\u010dino denarja prispeval kar Bloudek sam.
Kot umetnostni drsalec je bil Bloudek \u010dlan ekipe Kraljevine SHS na zimski olimpijadi v St. Moritzu leta 1928, a nato na tekmovanju ni nastopil. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z OF, ji izdatno finan\u010dno pomagal in za partizansko vojsko konstruiral oro\u017eja ter orodja. Zaradi tega je bil preganjan in zaprt.
Bloudek je dobitnik ve\u010d najvi\u0161jih jugoslovanskih nagrad, pred in po drugi svetovni vojni. Po prvi svetovni vojni je bil eden od ustanoviteljev jugoslovanskega olimpijskega komiteja, po drugi pa je postal \u010dlan Mednarodnega olimpijskega komiteja. Po njem se imenuje najve\u010dja, vsakoletna nagrada na podro\u010dju \u0161porta v Sloveniji: Bloudkova priznanja, ko jo podeljujejo od leta 1965.
V njegovo \u010dast je nedavno preminuli kipar Stojan Bati\u010d v ljubljanskem parku Tivoli leta 1969 postavil kip. \u017dal so ga \u0161tirideset let kasneje ukradli, na nadomestek pa \u0161e \u010dakamo. Bloudek je umrl v Ljubljani 26. novembra 1959 pri 69. letih.
Nekaj njegovih osebnih predmetov je na ogled na razstavi v NC Planica, njegovo dedi\u0161\u010dino pa hrani Muzej \u0161porta v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n
Stanko Bloudek (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"