3. februarja 1468 je v Mainzu umrl nem\u0161ki kova\u010d, in\u017eenir, graver, tipograf in predvsem izumitelj tiska Johannes Gutenberg. Pokopan je bil v svojem rojstnem Mainzu v fran\u010di\u0161kanski cerkvi, ki pa je bila kasneje uni\u010dena skupaj s pokopali\u0161\u010dem, tako da je bil Gutenbergov grob izgubljen. Gutenbergova starost ostaja neznanka, saj ne poznamo letnice njegovega rojstva. Rojen je okoli leta 1400, letnice, ki se omenjajo pa so 1394, 1405 in 1408.<\/p>\n\n\n\n
Prav tako ostaja neznanka velik del Gutenbergovega \u017eivljenja. Vemo, da je svojo mladost pre\u017eivel v rojstnem Mainzu, med leti 1434 \u2013 1444 pa je \u017eivel v Strasbourgu, kjer je vodil razli\u010dne manufakture, ki so se ukvarjale s tiskanjem. Po povratku v Mainz je okoli leta 1450 \u017ee ustanovil svojo delavnico, v kateri je tiskal knjige, med drugim tudi slovarje in tekste v latinskem jeziku. Leta 1455 je natisnil Biblijo, kar se smatra za njegov najve\u010dji uspeh v \u017eivljenju. Sveto pismo je nato natisnil \u0161e pribli\u017eno 180-krat; ve\u010dino na papirju, nekaj pa tudi na pergamentu.<\/p>\n\n\n\n
Zadnjih deset let \u017eivljenja je Gutenberg ve\u010dinoma pre\u017eivel v rev\u0161\u010dini. Leta 1459 je bankrotiral, izgubil svojo delavnico v Mainzu, obdr\u017eal pa naj bi manj\u0161o delavnico v mestu Bamberg, kjer se je \u0161e ob\u010dasno ukvarjal s tiskanjem. Leta 1462 ga je iz Mainza pregnal mestni nad\u0161kof Adolf II. Tri leta kasneje je Gutenbergu dovolil povratek v mesto, kjer je \u017eivel do smrti, in mu priznal njegove zasluge za tisk Biblije ter mu podelil naziv dvornika.<\/p>\n\n\n\n
Johannes Gutenberg je z iznajdbo tiska s premi\u010dnimi kovinskimi \u010drkami uvedel tiskanje v Evropo. Njegova uvedba mehanskega gibljivega tipografskega tiskanja v Evropo je za\u010dela revolucijo tiskanja in se \u0161teje za mejnik drugega tiso\u010dletja, ki za\u010denja sodobno obdobje \u010dlove\u0161ke zgodovine. Igrala je klju\u010dno vlogo pri razvoju renesanse, reformacije, razsvetljenstva in znanstvene revolucije ter postavila materialno osnovo za sodobno gospodarstvo, ki temelji na znanju, in \u0161irjenje znanja med mno\u017eice.<\/p>\n\n\n\n
Gutenbergova 42 vrsti\u010dna Biblija v javni mestni knji\u017enici v New Yorku, FOTO: Wikipedia<\/p>\n\n\n\n
<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"