{"id":4860,"date":"2019-04-04T03:05:04","date_gmt":"2019-04-04T01:05:04","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=4860"},"modified":"2024-04-03T15:27:38","modified_gmt":"2024-04-03T13:27:38","slug":"70-let-od-ustanovitve-zveze-nato","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/70-let-od-ustanovitve-zveze-nato\/","title":{"rendered":"70 let od ustanovitve zveze NATO"},"content":{"rendered":"
\"Prva
Prva seja zveze NATO leta 1949. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n

Danes, 4. aprila, mineva 70 let od ustanovitve najmo\u010dnej\u0161e voja\u0161ke alianse \u2013 zveze NATO.<\/strong><\/p>\n

Zveza NATO je danes \u0161e edina obstoje\u010da svetovna voja\u0161ka organizacija in obenem tudi ena od najpomembnej\u0161ih svetovnih organizacij. Da bi razumeli njeno dana\u0161njo podobo moramo predstaviti njene za\u010detke, osnutek in njeno \u0161irjenje skozi zadnjih 70 let. Zveza NATO zdru\u017euje 32 dr\u017eav, od katerih sta dve severnoameri\u0161ki, preostale so evropske. Dana\u0161nja vloga zveze ni ve\u010d enaka tisti, ki jo je igrala v \u010dasu hladne vojne, ko je v prvi vrsti varovala zahodno, kapitalisti\u010dno Evropo pred morebitnim napadom komunisti\u010dne Zveze sovjetskih socialisti\u010dnih republik (ZSSR). Z razpadom Sovjetske zveze leta 1991 je ta nevarnost minila, zato NATO danes v prvi vrsti deluje oziroma \u017eeli delovati predvsem kot branitelj miru v nestabilnih dr\u017eavah po vsem svetu.<\/p>\n

Zveza NATO se je v preteklosti zelo \u0161irila in se bo gotovo tudi bli\u017enji prihodnosti. Najbolj\u0161e mo\u017enosti za to ima Severna Makedonija, ki bi se zvezi lahko priklju\u010dila leta 2020. Zvezi so naklonjeni tudi \u0161tevilni politiki v Ukrajini in Gruziji, podpora pa je zaradi zaostritve odnosov med Rusijo in Zahodom porasla tudi na Finskem, kjer je \u0161e pred petnajstimi leti 80 odstotkov Fincev nasprotovalo vklju\u010ditvi njihove dr\u017eave v severnoatlantsko zvezo. \u010clanstvo Srbije in BiH je v bli\u017enji prihodnosti malo verjetno.<\/p>\n

Nastanek zveze NATO<\/strong><\/h5>\n

Zasnove severnoatlantskega zavezni\u0161tva lahko i\u0161\u010demo v spoznanju evropske povojne oslabelosti, iskanju poti iz velike stiske in ameri\u0161kega strahu pred komunizmom. V povojnih razmerah se je obrat zgodil leta 1947, in sicer zahvaljujo\u010d trem odlo\u010ditvam vlade ZDA: Trumanovi doktrini, Marshallovemu na\u010drtu in uveljavljanju strategije zadr\u017eevanja. V Gr\u010diji in Tur\u010diji so se bili boji med prozahodnimi in prosovjetskimi silami. Februarja leta 1947 je London obvestil Washington, da bodo v enem mesecu morali umakniti svoje enote iz Gr\u010dije in ustaviti vso pomo\u010d gr\u0161ki vladi. Truman se je odzval tako, da se je odlo\u010dil ponuditi gospodarsko pomo\u010d Gr\u010diji in Tur\u010diji. Tako so ZDA ustavile \u0161irjenje SZ na Sredozemlje in ta dokument, s katerim so se ZDA obvezale, da bodo Gr\u010diji in Tur\u010diji ekonomsko pomagale, so poimenovali Trumanova doktrina.<\/p>\n

Namen Marshallovega plana je bil prispevati h gospodarski obnovi Zahodne Evrope. Program je kreiral zunanji minister ZDA George C. Marshall. ZDA so zagotovile gmotno podporo v obliki surovin, energentov, strojev in tudi denarja, medtem ko so morali prejemniki razviti skupne programe za gospodarsko sodelovanje. Sredstva iz Marshallovega na\u010drta je dobila tudi Portugalska, ki je pod vodstvom nacionalisti\u010dnega politika Antonia Salazarja sicer ostala nevtralna v II. svetovni vojni, a je tako kot Francova \u0160panija prikrito podpirala sile osi.<\/p>\n

George Kennan, strokovnjak za sovjetske zadeve v zunanjem ministrstvu ZDA, je odlo\u010dno prispeval k oblikovanju strategije zadr\u017eevanja. Menil je da je \u0161lo pri politiki SZ za dolgoro\u010dno \u0161irjenje, ki korenini v preteklosti, vendar ji daje polet marksisti\u010dna ideologija. Najbolj\u0161i na\u010din za ZDA je videl strategiji zadr\u017eevanja \u2013 manj kot vojna, a vendar odgovor na silo s silo.<\/p>\n

Zadnji dogodki, ki so botrovali nastanku zveze NATO, so se zgodili v Berlinu. Leta 1945 je bil Berlin razdeljen na \u0161tiri zasedbena obmo\u010dja: ameri\u0161ko, britansko, francosko in sovjetsko. Marca 1948 so Sovjeti za\u010deli izvajati kopensko blokado zahodnega dela mesta. Zahodne zaveznice so se na kopensko blokado odzvale z zra\u010dnim mostom. Mesto so oskrbovali z mno\u017ei\u010dnimi zra\u010dnimi prevozi. Vsak dan je na berlinskih letali\u0161\u010dih, ve\u010dinoma na letali\u0161\u010du Tempelhof, pristalo na stotine in v\u010dasih na tiso\u010de zavezni\u0161kih letal, ki so preva\u017eala hrano, gorivo in preostale potreb\u0161\u010dine. Zra\u010dni prevoz je potekal uspe\u0161no in je trajal od junija 1948 do maja 1949. Na koncu je sovjetska vlada blokado preklicala. V tej krizi se je jasno pokazalo, da si velesili ne bosta popu\u0161\u010dali.<\/p>\n

\"\u0160iritev
\u0160iritev Nata v Evropi. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n

Dogodki po berlinski krizi so naposled pripeljali zahodne zaveznice do sklenitve Severnoatlantskega sporazuma. Sporazum so 4. aprila 1949 na povabilo vlade ZDA v Washingtonu podpisali predstavniki dvanajstih dr\u017eav pogodbenic: ZDA in Kanada kot severnoameri\u0161ki dr\u017eavi, Velika Britanija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Norve\u0161ka, Portugalska, Danska in Islandija kot evropske dr\u017eave. Sporazum je za\u010del veljati 24. avgusta 1949, ko so ga ratificirale vse podpisnice. Lord Hastings Lionel Ismay, prvi generalni sekretar Organizacije severnoatlantskega sporazuma, je dejal, da je namen zveze \u00bbobdr\u017eati Ameri\u010dane v Evropi, Ruse izven nje, Nemce pa na vajetih\u00ab. NATO \u2013 North Atlantic Treaty Organization je razporedil svoje enote v Zahodni Berlin in ostala nem\u0161ka mesta.<\/p>\n

Vstop Tur\u010dije in Gr\u010dije<\/strong><\/h5>\n

V Tur\u010diji in Gr\u010diji je od leta 1947 do 1949 potekala dr\u017eavljanska vojna. Vojna se je v obeh primerih kon\u010dala s porazom komunisti\u010dnih gverilcev. Klju\u010dnega pomena za njihov poraz je bila ameri\u0161ka gospodarska pomo\u010d. Dve leti po koncu vojne se je stanje v dr\u017eavah \u017ee \u00bbstabiliziralo\u00ab in septembra 1951 sta obe dr\u017eavi dobili povabilo za \u010dlanstvo v severnoatlantski zvezi. Z vklju\u010denjem teh dveh dr\u017eav bi ZDA uspele zaustaviti morebitno \u0161irjenje SZ na Sredozemlje, iz Tur\u010dije pa bi celo lahko napadli sovjetsko ozemlje. Tako je na Kavkazu NATO dobil svojo prvo kopensko mejo s SZ. Februarja leta 1952 sta se obe dr\u017eavi vklju\u010dili v zvezo NATO.<\/p>\n

Vstop Zahodne Nem\u010dije v NATO<\/strong><\/h5>\n

Po koncu Korejske vojne (1953) so bile zahodne kapitalisti\u010dne dr\u017eave dokaj iz\u010drpane, obenem pa je SZ dosegla ravnovesje v jedrski oboro\u017eitvi. Posledi\u010dno so politiki v ZDA za\u010deli razpravljati o novih mo\u017enostih kako okrepiti NATO. Leta 1954 so se na kongresu v Berlinu ZDA, Velika Britanija in Francija odlo\u010dile ukiniti svoje okupacijske cone, obenem pa so odbile sovjetski predlog o zdru\u017eitvi Nem\u010dije. Tako je iz treh okupacijskih con nastala Zvezna Republika Nem\u010dija (ZRN oz. BRD – Bundes Republik Deutschland). Istega leta je NATO povabil ZRN, da vstopi v zvezo. Francijo je zamisel o ponovnem oboro\u017eevanju Nem\u010dije vznemirjala bolj kot druge dr\u017eave. Tudi SZ je bila vznemirjena in je celo ponudila svoje \u010dlanstvo v zvezi kot zameno za sprejem ZRN. Predlog sta 7. maja 1954 ZDA in Velika Britanija zavrnili, tri dni prej pa je ZRN uradno vstopila v NATO z dodatkom, da \u00bbBundeswehr\u00ab ne sme razvijati jedrskega, biolo\u0161kega in kemi\u010dnega oro\u017eja.<\/p>\n

Kot odgovor na vklju\u010ditev ZRN v NATO je SZ v 11 dneh ustanovila voja\u0161ko organizacijo vzhodno-evropskih dr\u017eav: Var\u0161avski pakt. Poleg SZ je v paktu \u0161e bila Poljska, \u010cehoslova\u0161ka, Mad\u017earska, Bolgarija, Romunija, Nem\u0161ka demokrati\u010dna republika in Albanija (do 1961).<\/p>\n

Izstop Francije iz zveze<\/strong><\/h5>\n

10. marca 1966 je francoski predsednik Charles de Gaulle naznanil, da bo Francija izstopila iz voja\u0161ke komande NATA in bo za\u010dela razvijati svoj neodvisni jedrsko-obrambni program. De Gaulle je izrazil nestrinjanje z vodilno vlogo ZDA v NATU in odstranil vse francoske enote iz te zveze. Ukazal je tudi, da vse zavezni\u0161ke enote zapustijo Francijo do 1. aprila 1967. Sede\u017e zveze NATO so zato 31. marca 1967 prestavili iz bli\u017eine Pariza v belgijsko mestece Mons, ju\u017eno od Bruslja.<\/p>\n

Vstop \u0160panije<\/strong><\/h5>\n

Leta 1977 je umrl general in \u0161panski voditelj Francisco Franco. S tem se je kon\u010dala 40-letna fa\u0161isti\u010dna voja\u0161ka diktatura v \u0160paniji. Franco je \u017ee leta 1949 \u017eelel \u0160panijo popeljati v NATO, a je bila njegova pro\u0161nja zavrnjena zaradi \u00bbpomanjkanja demokracije\u00ab v \u0160paniji. Na prvih demokrati\u010dnih volitvah so zmagali socialisti in vladali vse do 1994. \u0160panija se je po\u010dasi za\u010dela pribli\u017eevati EU in NATU. Na kongresu 10. in 11. decembra 1981 v Bruslju so \u0160panijo povabili, da se pridru\u017eili zvezi. Uradno je kraljevina \u0160panija 30. maja 1982 postala 16. \u010dlanica NATA, \u010de sem \u0161e pri\u0161tejemo Francijo, katera pa uradno ni nikoli izstopila iz zveze.<\/p>\n

Razpad Var\u0161avskega pakta<\/strong><\/h5>\n

Leta 1989 so komunisti\u010dni re\u017eimi za\u010deli propadati eden za drugim, kulminacija pa se je zgodila jeseni 1989, ko je padel Berlinski zid. Leta 1990 sta se NDR (Vzhodna Nem\u010dija) in ZRN zdru\u017eili, s \u010dimer je NATO dobil novo staro \u010dlanico oziroma nekdanjo tokrat pove\u010dano ZRN. Na t.i. pogajanjih 4+2 (ZDA, SZ, Velika Britanija, Francija ter obe Nem\u010diji) so zahodni zavezniki Mihailu Gorba\u010dovu obljubili, da se po zdru\u017eitvi Nem\u010dije NATO ne bo \u0161iril na vzhod proti sovjetskim mejam. Z razpadom Sovjetske zveze so politiki na Zahodu menili, da dogovor ve\u010d ne velja in so nadaljevali s \u0161irjenjem proti mejam nove Ruske federacije. Razli\u010dna interpretacija dogovora o (ne)\u0161irjenju NATA iz leta 1990 je \u0161e vedno eden glavnih kamnov spotike med Zahodom in Rusijo. 31. marca 1991 so Poljska, \u010ce\u0161koslova\u0161ka, Mad\u017earska, Romunija in Bolgarija izstopile iz Var\u0161avskega pakta, uradno pa je ta razpadel 1. julija 1991, ko ga ni ve\u010d priznavala niti SZ, ki je ostala edina \u010dlanica pakta.<\/p>\n

Konec hladne vojne<\/strong><\/h5>\n

Po koncu hladne vojne so se mnogi politiki spra\u0161evali ali je NATO \u0161e potreben. Nekateri so celo predlagali ukinitev zveze. Samostojna Rusija je bila namre\u010d \u0161ibka in ni ve\u010d predstavljala gro\u017enje, a so strategi vseeno predvidevali, da bo njena mo\u010d spet zrasla v roku petnajstih let, kar se je na koncu tudi uresni\u010dilo. Tako je NATO obstala in nadaljeval s svojo \u0161iritvijo. Prva se je zvezi leta 1992 spet uradno priklju\u010dila Francija, svoje vojake pa prvi\u010d vklju\u010dila v NATO leta 1995 z mirovno misijo v BiH. NATO je nadaljeval svojo \u0161iritev z na\u010drtom znanim kot Partnerstvo za mir \u2013 Partnership for Peace (PfP). S tem na\u010drtom so biv\u0161e \u010dlanice Var\u0161avskega pakta povabili na skupne voja\u0161ke vaje in mirovne operacije. Vse biv\u0161e \u010dlanice pakta so ponudbo sprejele. Rusija je sicer nasprotovala na\u010drtu Partnerstva za mir, a na koncu popustila in se tudi sama vklju\u010dila leta 1994.<\/p>\n

Na sre\u010danju severnoatlantske zveze v Madridu 8. julija 1997 je pri\u0161lo do pomembne novosti. Prvi\u010d po sre\u010danju v Bruslju decembra 1981, ko je bila povabljena \u0160panija, je NATO v zvezo povabil nove \u010dlanice. Do naslednjega sre\u010danja v Washingtonu naj bi se zvezi priklju\u010dile tri biv\u0161e \u010dlanice Var\u0161avskega pakta \u2013 Poljska, \u010ce\u0161ka republika in Poljska. To se je tudi zgodilo in 12. marca 1999 je NATO \u017ee imel 19 \u010dlanic. Istega meseca je NATO za\u010del svojo najve\u010djo voja\u0161ko operacijo v zgodovini. Zaradi nasilja in mno\u017ei\u010dnega pobijanja Albancev na Kosovu je zveza 24. marca 1999 za\u010dela bombardirati Zvezno republiko Jugoslavijo. Kljub legitimnosti akcije, je potrebno dodati, da ta s strani mednarodnega prava ni bila upravi\u010dena, saj NATO za napad ni iskal soglasja Zdru\u017eenih narodov. Kot je povedal japonski diplomat in visoki predstavnik Zdru\u017eenih narodov Yasushi Akashi: \u00bbposredovanje je bilo legitimno, ne pa tudi legalno\u00ab.<\/p>\n

\u0160irjenje zveze v 21. stoletju<\/strong><\/h5>\n
\"Zastava
Zastava severnoatlantskega zavezni\u0161tva. Vir: Nato.<\/figcaption><\/figure>\n

Po vklju\u010denju Poljske, \u010ce\u0161ke in Mad\u017earske v zvezo NATO je bilo samo \u0161e vpra\u0161anje \u010dasa kdaj se bodo ostale biv\u0161e \u010dlanice Var\u0161avskega pakta vklju\u010dile v zvezo. Novoizvoljeni ruski predsednik Vladimir Putin je leta 2000 predlagal ameri\u0161kemu predsedniku Billu Clintonu, da se Rusija pridru\u017ei zvezi NATO, saj bi s tem imela ve\u010djo mo\u017enost vplivanja na odlo\u010ditve v Bruslju. Clinton ni nasprotoval ideji, je pa njegov odhod iz Bele hi\u0161e in prihod Georgea Busha leta 2001 na polo\u017eaj predsednika ZDA prekinil kakr\u0161na koli pogajanja o ruskem \u010dlanstvu v zvezi NATO. Na sre\u010danju v Pragi 21. novembra 2002 je NATO v svoje vrste povabil \u0161e tri biv\u0161e \u010dlanice Var\u0161avskega pakta \u2013 Romunijo, Bolgarijo in Slova\u0161ko, tri nekdanje sovjetske baltske dr\u017eave Estonijo, Latvijo in Litvo ter Slovenijo kot prvo med dr\u017eavami nekdanje Jugoslavije. Istega leta so Hrva\u0161ka, Makedonija in Albanija poslale pro\u0161njo za \u010dlanstvo v zvezi.<\/p>\n

Referendum je v vseh omenjenih sedmih dr\u017eavah dal pozitivne rezultate. Slovenski volivci so se na referendumu 23. marca 2003 ve\u010dinsko odlo\u010dili za vstop v NATO. Vseh sedem dr\u017eav se je zvezi priklju\u010dilo 29. marca 2004. To je bilo najve\u010dje \u0161irjenje zveze od njenega nastanka in je doseglo meje ruske federacije. Po tem \u0161irjenju je NATO imel \u017ee 26 \u010dlanic. Rusija je tej \u0161iritvi nasprotovala bolj odlo\u010dno kot pri prej\u0161nji. Leta 2009 sta v zavezni\u0161tvo vstopili Albanija in Hrva\u0161ka, leta 2017 pa \u0161e \u010crna gora. Pri \u010dlanstvu slednje je potrebno dodati, da v dr\u017eavi ni potekal referendum, ampak so \u010dlanstvo izglasovali v skup\u0161\u010dini. Enak scenarij se je zgodil tudi v Makedoniji, ki se je brez referenduma NATO-u pridru\u017eila leta 2020. 2023 je v organizacijo vstopila Finska, leto kasneje pa \u0161e \u0160vedska.<\/p>\n

Polo\u017eaj Slovenije v zvezi NATO<\/strong><\/h5>\n

Republika Slovenija je \u010dlanica zveze NATO od 29. marca 2004. S polnopravnim \u010dlanstvom v zavezni\u0161tvu je Slovenija pridobila status varne dr\u017eave z nizko stopnjo poslovnega tveganja, prilo\u017enost sodelovanja v znanstvenem, tehnolo\u0161kem in informacijskem okolju najbolj razvitih dr\u017eav ter ekonomsko sodelovanje z najbolj razvitimi dr\u017eavami tudi na voja\u0161kem podro\u010dju. Obveznosti Slovenije kot \u010dlanice zveze so opredeljene z washingtonskim sporazumom, ki dolo\u010da, da bodo \u010dlanice posami\u010dno in kolektivno vzdr\u017eevale ter razvijale lastne obrambne sile kot temelje za kolektivno obrambo. \u010clanice so dol\u017ene spo\u0161tovati skupno sprejeta na\u010dela, politiko in postopke za njihovo uresni\u010devanje, med katere sodi spo\u0161tovanje na\u010dela miroljubnega re\u0161evanja morebitnih sosedskih in mednarodnih sporov v skladu z dolo\u010dili Ustanovne listine Zdru\u017eenih narodov.<\/p>\n

Slovenija se kot \u010dlanica zveze NATO aktivno vklju\u010duje v dejavnosti Zavezni\u0161tva in si prizadeva igrati \u010dim bolj vidno vlogo. V zadnjih petih letih je na\u0161a dr\u017eava dobila \u0161tevilne kritike s strani zveze NATO, zaradi premajhnega odstotka BDP vlo\u017eenega v obrambo. Vsaka dr\u017eava \u010dlanica zveze NATO bi naj namenila vsaj dva odstotka svojega dr\u017eavnega prora\u010duna za obrambo, vendar pa v realnosti ta pogoj izpolnjuje zgolj pet dr\u017eav \u010dlanic. Od leta 2018 je Slovenija za\u010dela pove\u010devati obrambni prora\u010dun, s ciljem, da ta nekaj letih dose\u017ee vsaj en odstotek BDP-ja.<\/p>\n

Literatura:<\/em><\/strong><\/p>\n